Na podlagi resničnih oseb in resničnih okoliščin je predstavil življenjsko pot velikega Slovenca, ki je s srčnostjo opravljal svoj poklic. Z domišljijo, spretnim in tekočim slogom ter poznavalskim in skrbnim biografskim soočanjem z izbranim likom je pripoved postavi v kraje, kjer je Mencinger živel in deloval. S tem romanom je zgodba o pomembnem rodoljubu prvič stopila v slovensko leposlovje.

Kot odvetnik je bil znan po svoji spretnosti, poštenosti in dobrosrčnosti

Janez Mencinger (1838–1912) se je rodil pri Bohinjski Bistrici in je najprej študiral klasično filologijo na Dunaju, nato pa v Gradcu končal pravo, kjer je 1864 tudi doktoriral. Leta 1862 je postal odvetniški pripravnik pri Radoslavu Razlagu v Brežicah, 1871 pa je v Kranju odprl svojo odvetniško pisarno, kjer je bil nekaj časa njegov pomočnik Ivan Tavčar.

Kot odvetnik je bil znan po svoji spretnosti, poštenosti in dobrosrčnosti, kar je v biografskem romanu v svojem značilnem slogu prikazal tudi Rudi Mlinar.

V romanu spremljamo Mencingerjevo literarno snovanje in se srečujemo z njegovimi sodobniki ter literarnimi revijami. Avtor je v njem spretno prepletal Mencingerjevo življenjsko pot s sočasnim kulturnim in družbeno-političnim dogajanjem.

Mencingerjev nagrobnik v Krškem.

Fjodor Mihajlovič Dostojevski: Zimski zapiski o poletnih vtisih

Dobili smo še en prevod del Fjodora Mihajloviča Dostojevskega. Zimski zapiski o poletnih vtisih so več kot potopis in manj kot literarno delo. Prevajalka Urša Zabukovec jih je v spremni besedi označila kot »literariziran, ironično obarvan filozofsko-antropološki esej«.

Fjodor Mihajlovič Dostojevski

Esej Zimski zapiski o poletnih vtisih je Dostojevski prvič objavil leta 1863 v februarski številki revije Čas (Vremja), ki jo je tudi sam urejal. Napisal ga je po vtisih s potovanja po zahodni Evropi, kamor se je odpravil junija 1862, v njem pa je predstavil svoje razmišljanje o Evropejcih. Čeprav strokovna javnost delu, ki v središče postavlja politično, versko in družbeno tematiko, ne priznava večje umetniške vrednosti, esej predstavlja pomemben dokument časa, ki nam omogoča vpogled v idejno, miselno ozadje enega najpomembnejših avtorjev 19. stoletja.

Mnogi menijo, da so Zimski zapiski osnutek kasnejših, precej uspešnejših Zapiskov iz podzemlja (1864).

Joseph B. Fabry: Hoja za smislom

Viktor E. Frankl, ustanovitelj tretje dunajske šole psihoterapije, se s svojo logoterapevtsko mislijo uvršča med akademike. Zanj je bila poenostavljena znanost ponaredek znanosti. Knjiga Josepha B. Fabryja z naslovom Hoja za smislom in podnaslovom Viktor Frankl, logoterapija in življenje, ki smo jo zdaj dobili v prevodu, je most do bralca in dokaz, da je mogoče stvari poenostaviti, ne da bi jih prepoenostavili.

Ne gre za klasični priročnik za samopomoč, vendar ponuja tisoč in en uvid za »iskalce« sodobnega sveta. Vsi smo bili nekoč izgnani iz raja in vsak se kdaj ujame v svoje lastno koncentracijsko taborišče. A kot pravi Frankl, se zvezde najlepše vidijo iz ruševin. Treba pa se je ustaviti in ozreti navzgor.

Joseph B. Fabry

Enega sodobnih odgovorov na starodavni problem ponuja tudi logoterapija

Filozofska misel Viktorja Frankla med bralce po vsem svetu stopa v več kot 30 knjigah, ki so doslej prevedene v 31 jezikov.

Joseph B. Fabry se je zavedal, da so te knjige za večino bralcev prezahtevne, predvsem pa si jih ljudje ne bodo znali prevesti v uporabne logoterapevtske metode, s katerimi bi si lahko v svojih stiskah tudi zares pomagali. S knjigo Hoja za smislom je želel logoterapijo popularizirati in poenostaviti, ne da bi se izneveril Franklovemu znanstvenemu pristopu. Knjiga ni napisana kot priročnik za terapevte ali knjiga za samopomoč v slogu »naredi si sam«.

Kot pravi avtor, je namenjena milijonom ljudem, ki so sicer zdravi, a se v občutju bivanjske izpraznjenosti počutijo bolne, ker v večini mrzličnih vsakodnevnih dejavnosti ne vidijo več globljega smisla. Nekoč je naloga pomagati ljudem v stiski pripadala prerokom, duhovnikom, svečenikom, filozofom in učiteljem. Danes se jim pridružujejo psihologi, psihiatri in drugi pomagajoči poklici. Enega sodobnih odgovorov na starodavni problem, kako živeti po »izgonu iz raja« in kako najti smisel med preizkušnjami trpljenja in po njih, ponuja tudi logoterapija.