Zavetnik: krščanskega pouka, učiteljev in vzgojiteljev

Sveti Janez Krstnik de la Salle, ustanovitelj reda šolskih bratov

Skrbna domača vzgoja in velika pobožnost, ki jo je Janez Krstnik gojil od najnežnejših let, sta pripomogli k temu, da je že kmalu začutil duhovni poklic in se nanj tudi odzval. Po tedanji navadi mu je bilo lagodno življenje v družbi visoke duhovščine že vnaprej zagotovljeno. Posvečen je bil leta 1678, dve leti kasneje je doktoriral. Kljub rodu, nadarjenosti in izobrazbi pa je ohranil preprosto srce, zlasti čut za stiske nižjih slojev prebivalstva, zlasti otrok in mladine. S pomočjo laika Hadrijana Nyela je odprl brezplačno šolo za sinove siromašnih staršev in začel okoli sebe zbirati primerne učitelje ter jih vzgajati. Sprejel jih je v svojo hišo in jih oskrboval; da bi jim dal dober zgled, se je odpovedal kanonikatu, dohodkom in razdal dediščino revežem. Zato je kandidatom za učitelje in vzgojitelje lahko postavljal visoka merila in zahteval disciplino, ki je žal mnogi niso prenesli. Na trenutke se je celo zdelo, da je njegovo delo zaradi strogosti in previsokih idealov obsojeno na propad, a je kmalu doživelo razcvet. Počasi se je začela izoblikovati posebna skupnost, ki se je imenovala »bratje krščanskih šol« ali krajše »šolski bratje«. Med predpise družbe je spadala tudi zaobljuba pokorščine, kasneje pa tudi pravilo, da morejo biti šolski bratje samo laiki, ne pa duhovniki. Delo šolskih bratov je, kljub mnogim nasprotovanjem in nerazumevanjem, doživljalo neverjetne uspehe. Najrazličnejše šole, od učiteljišč do »nedeljskih akademij« in različnih obrtnih, strokovnih šol, so prepredle vso Francijo. Ena od mnogih novih metod je bila uvedba razrednega pouka, obvezna tišina med šolskimi urami in poučevanje v materinem jeziku. Tako se je pravzaprav začela francoska osnovna šola. Janez Krstnik je sam pisal učne knjige, premišljevanja in molitve za svoje učence. Prizadeval si je, da bi njegovi učenci po veri in iz vere tudi živeli. Gojil je pogostno obhajilo in stalno misel na božjo vsepričujočnost.


Ime: Poznamo veliko oblik tega imena, vse pa izhajajo iz hebrejskega imena Jehohanan, ki pomeni »Jahve (Bog) je milostljiv«.

Rodil se je 30. aprila 1651 v Reimsu v Franciji,
umrl pa 7. aprila 1719 v Rouenu, prav tako v Franciji.

Družina: Oba, oče in mati, sta bila plemiškega rodu, globoko verna; med desetimi otroki je bil Janez Krstnik najstarejši. Poleg njega so se še trije odločili za duhovni poklic.

Zavetnik: Je zavetnik krščanskega pouka, učiteljev in vzgojiteljev.

Upodobitve: Veliko je njegovih portretov, običajno pa ga upodabljajo v obleki njegove kongregacije: črna obleka z belim ramenskim ovratnikom. Pogosto so okrog njega otroci ali pa je upodobljen v učilnici sredi pouka.

Beatifikacija: Za blaženega je bil razglašen 19. februarja 1888, za svetnika pa ga je 24. maja 1900 razglasil papež Leon XIII.

Misel/Vodilo: »V vsem, kar se mi je primerilo, častim božjo voljo.«

Goduje: 7. aprila.