Bil je človek, ki ga je poslal Bog; ime mu je bilo Janez (Jn 1, 6). Ne Zaharija, kakor je velel običaj, temveč Janez, kakor ga je imenoval angel Gabrijel. Zanj je bilo namreč pripravljeno poslanstvo pričevanja o luči, da bi po njem vsi sprejeli vero (v. 7). To poslanstvo gre onkraj človeško predvidljivega, zato je bil že v materinem telesu napolnjen s Svetim Duhom (Lk 1,15) in poslan kot prerok Najvišjega, da gre pred Gospodom in pripravi njegova pota ter da njegovemu ljudstvu spoznati odrešenje (Lk 1,76-77). Janez Krstnik je res največji od prerokov, trs, ki se ne maje v vetru, človek, oblečen v kameljo dlako, z usnjenim pasom okoli ledij ter jasnim oznanilom, da za njim prihaja tisti, ki je močnejši od njega (Mr 1,6-7). Ni se pustil »ujeti« (prim. Jn 1), temveč je kot zvesti Ženinov prijatelj ostajal glas Besede in nanj tudi pokazal: »Glejte, Jagnje Božje.« To Jagnje je krstil v Jordanu in za to Jagnje je bil Janez sam krščen z...