Po Leksikonu imen (Celjska Mohorjeva družba 1988, dopolnjene izdaje 1996, 2001, 2008; 936 strani) je zdaj med Slovence prišel tudi Leksikon priimkov, glede na svojo pomembnost že dolgo časa težko pričakovana knjiga.

Slovar slovenskih priimkov je bil med najpomembnejšimi nalogami zapisan že ob ustanovitvi SAZU in Inštituta za slovenski jezik pred 70 leti.

Janez Keber se je v Etimološki in Leksikološki sekciji Inštituta kot raziskovalec ob rednem leksikografskem ter leksikološkem delu za to nalogo kalil skoraj 40 let.

Na skoraj tisoč straneh o več kot 19.000 priimkih

Svoje raziskovanje je posvetil predvsem slovenskemu imenoslovju in frazeologiji, kot slovaropisec pa je sodeloval pri Slovarju slovenskega knjižnega jezika in pri slovarskem delu Slovenskega pravopisa 2001 ter pri Slovarčku jezikovnega izrazja. V letih 1994–2008 je bil tudi urednik glasila Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Jezikoslovni zapiski, prve čisto jezikoslovne znanstvene revije v Sloveniji.

Objavil je več kot tisoč člankov, razprav in publikacij.

Leksikon priimkov na skoraj tisoč straneh prinaša zapise o več kot 19.000 priimkih. Avtor v njem po treh desetletjih preverjanj v praksi pojasnjuje priimke glede na izvor in obliko, pogostnost in prostorsko razporejenost, prve ali zgodnje zapise v starih dokumentih oziroma virih, priimkovno podstavo in besedotvorno sestavo ter pomen.

Leksikon je tako uporaben bodisi za poljudno bodisi za strokovno raziskovanje priimkov v Sloveniji.

Janez Keber

Jezikoslovec, imenoslovec, leksikolog, leksikograf, publicist

Janez Keber, jezikoslovec, imenoslovec, leksikolog, leksikograf, publicist in urednik, je slovenski kulturni prostor vidno zaznamoval z izjemnim raziskovalnim delom o imenih (Leksikon imen, Celjska Mohorjeva družba 1988, 1996, 2001, 2008), priimkih (Leksikon priimkov, Celjska Mohorjeva družba 2021) in frazemih (Živali v prispodobah I, II, Celjska Mohorjeva družba 1996, 1998; Slovar slovenskih frazemov, Založba ZRC 2011).

Po diplomi na slavistiki Filozofske fakultete v Ljubljani je od leta 1970 deloval na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

Od leta 1992 do 2002 je priimke in njihove izpeljanke razlagal v reviji Slovenija, ki je izhajala v angleščini za sloven­ske izseljence.

Od leta 2004 je imel na nacionalnem radiu tedensko rubriko Iz priimkovne delavnice profesorja Janeza Kebra, trajala je do februarja 2020.

Od leta 2005 je enajst let pripravljati časopisno različico v Dnevniku z naslovom Iz zakladnice priimkov.

V Leksikon priimkov je uvrstil priimke po frekventnosti

Prvi podatki o naših priimkih segajo v leto 1971, ko jih je v magistrski nalogi izdal Primož Jakopin.

Konec 90. let je Mohorjeva družba Janezu Kebru omogočila, da je dobil popolne podatke o priimkih, ki so bili leta 1997 v Sloveniji. To je bilo izhodišče, da je sestavil alfabetarij.

S priimki se je intenzivno ukvarjal po letu 2011, najprej z alfabetarijem, ki je temeljil na frekventnosti priimkov. Dodal je podatek, kje se po regijah določeni priimki nahajajo.

V Leksikon priimkov jih je uvrstil nekaj več kot 19.000, kriterij je bila najprej frekvenca sto ali več. Takih se je nabralo malo čez 4.000.

Potem je frekvenco nižal, pomembno izhodišče mu je bilo tudi pomen priimkov, od kod izhajajo.

Koliko je v Sloveniji vseh priimkov?

Janez Keber jih je do leta 2019 zbral 122.000. Unikatnih, z enim samim nosilcem, v leksikonu ni upošteval, saj jih bo večina slej ali prej izginila.

Rojstno ime in priimek tvorita osebno ime. Od obeh enot je za posamezni­ka bolj razlikovalen priimek.

Ravno zato so nastali, je pojasnil za Nedelo. »Če je bilo v združbi, naselbini sedem Janezov, so jih začeli razlikovati, da je bil eden kovačev, drugi mesarjev sin. Če nam ime dajo starši, se priimek pač deduje.«

Priimki so nastali tako, da jih je določenemu človeku dala okolica. Priimek je bil sprva največkrat vzdevek.

»Nekoga so poimenovali po poklicu, telesnih ali duševnih lastnostih, poleg teh dveh podstav priimki izhajajo še iz krajevnih koordinat in rojstnih imen.«

Primer slednjega, »če je bil nekdo Gregor, je bil potomec Gregorjev sin, te vmesne stopnje imamo celo zapisane v urbarjih, recimo, Janez, Gregorjev sin.

Naslednja stopnja je Gregorič, -ič kaže na izhajanje iz očetovega imena.«

Lahko pa je bil nekdo po poklicu kovač, stan je prešel v njegov priimek, ampak Kovačev sin je bil lahko že Kovačič.

Zadeva je lahko še bolj pretanjena, recimo Peter-Petrič-Petrovič-Petrovčič.

Po pogostnosti ima prvenstvo priimek Novak

Novakov je zdaj pri nas malo pod 11.000. Novak je bil človek, ki je prišel v neko novo okolje. Prvotno so mu rekli prebivalec na novini.

Zakaj ravno Novak? Ozemlje Slovenije je bilo v fevdalnih obdobjih zelo na prepihu, veliko se je priseljevalo, odseljevalo.

Drugi naš najštevilnejši priimek, Horvat, pomeni, da je nekdo prišel iz Hrvaške. Pogost je tudi priimek Turk, to je bil prvotno prebežnik pred Turki.

Dolenc, Gorenc, Korošec? Po analogiji z Novak sledi, da je načeloma Gorencev več na Dolenjskem, Gorencev na Dolenjskem.