Menih, cerkveni oče

»Zadnji smisel naše romarske poti so nebesa. Na tej zemlji pa je naš cilj čistost srca, zakaj brez te ni mogoče, da bi dosegli svoj končni cilj. To je ves smisel našega delovanja in trpljenja. Zato molimo, se postimo, beremo Sveto pismo, si nalagamo pokoro in se odpovedujemo zemeljskim dobrinam, da bi dosegli čistost srca.«

Ime: Izhaja iz latinskega imena Jo(h)annes (podobno tudi v grščini oz. hebrejščini), s pomenom »Jahve (Bog) je milostljiv«.

Rodil se je okoli leta 360 v deželi Skitov (predel nad izlivom Donave v Črno morje), danes Dobrudža v Romuniji, umrl pa okoli leta 435 v Marseille-u v Franciji.

Družina: Bil je grškega rodu, iz bogate družine, ki mu je omogočila prvovrstno izobrazbo in versko vzgojo. Imel naj bi še sestro, ki jo omenja v svojem delu.

Mladost: S prijateljem Germanom se je leta 380 najprej za dve leti pridružil meniški družini v Betlehemu, nato pa sta se devet let zadrževala pri egiptovskih puščavnikih in še tri leta v Tebaidi. Leta 399 pa sta se odpravila v Carigrad.

Učitelj: Sv. Janez Zlatousti (349–407), patriarh v Carigradu, je Kasijana vzljubil in ga posvetil v diakona. Nekaj časa je bil član njegovega duhovniškega zbora, dokler ga ni, potem ko je moral že drugič v izgnanstvo, poslal v Rim s poročili za papeža Inocenca I. V Rimu naj bi bil posvečen v duhovnika.

Vpliv: Najbolj očiten je njegov vpliv na sv. Benedikta, ki je po njegovem zgledu napisal svoja Pravila, pa na Tomaža Akvinskega, Janeza Klimaka, sv. Dominika, Frančiška Saleškega in kardinala Newmana ter številne druge.

Ustanovitelj: Leta 415 se je dokončno naselil v Marseillu, kjer je ustanovil dva samostana: enega za može (sv. Viktorja) in enega za žene, ki sta še stoletja veljala za visoko šolo učenosti in pobožnosti.

Dela: Napisal je številne asketične in mistične spise in navodila. Okoli leta 420 je napisal 12 knjig o meniških ustanovah, v katerih je nazorno opisal njihovo življenje in dal navodila (Uredbe in Statuti za samostane). Njegovo poglavitno delo pa so Pogovori ali Dialogi (Collationes), ki obsega 24 knjig in jih je napisal v dveh obdobjih (426 in 428). Leta 430 je napisal še 7 knjig o Gospodovem učlovečenju zoper Nestorija.

Kreposti: Kasijan je živel strogo meniško življenje, ki je bilo popolnoma podrejeno molitvi, liturgičnim pobožnostim in mističnemu poglabljanju.

Teologija: Poglavitna področja njegove teološke misli so: meniška popolnost, boj zoper skušnjave, kreposti, apostolsko življenje, molitev, problem svobode in milosti. 

Zavetnik: Nima posebnega patronata.

Upodobitve: Upodabljajo ga kot škofa v značilni vzhodni opravi, z brado in zvitkom v roki.