Zavetnik: vojaških kaplanov, sodnikov, pravnikov in odvetnikov, Beograda

Atributi: zastava s križem, monštranca s hostijo, včasih je na njej tudi znamenje IHS

Razburljivo življenje svetega Janeza Kapistrana priča predvsem o njegovi veliki vnemi in gorečnosti za Božjo čast. Potem ko je v ujetništvu moral prestati veliko gorja in trpljenja ter po videnju svetega Frančiška, je vstopil v frančiškanski red. Zaupane so mu bile številne službe: inkvizitorja, ustanovitelja samostanov, papeškega legata in generalnega vikarja reda. Predvsem pa je slovel po svoji govorniški spretnosti in postal največji pridigar svojega časa.



Ime: Poznamo veliko oblik imena Janez, vse pa izhajajo iz hebrejskega imena Jehohanan, ki pomeni »Jahve (Bog) je milostljiv«.

Rodil se je 24. junija 1386 v Capestranu v Alrucih, vzhodno od mesta L'Aquila v Italiji,

umrl pa 23. oktobra 1456 v Iloku pod Fruško goro na Hrvaškem.

Družina: Njegov oče Anton je bil nemški baron in vitez, ki se je oženil z domačinko, a je kmalu po sinovem rojstvu umrl. Tudi Janez se je poročil, a zaradi razmer zakona ni mogel skleniti, tako da sta se z ženo kasneje sporazumno razšla.

Zavetnik: vojaških kaplanov, sodnikov, pravnikov in odvetnikov, Beograda.

Sodobniki: kralj Ladislav Neapeljski, papeži Martin V., Evgen IV, Nikolaj V., sveti Bernardin Sienski, Vincenc Ferrer, Nikolaj iz Flue.

Izobrazba: Na univerzi v Perugii je študiral pravo in dobil prvo službo na dvornem sodišču v Neaplju, kasneje pa postal sodnik v Perugii in župan domačega mesta, dokler ni vstopil v frančiškanski samostan.

Skupnost: 4. oktobra 1416 je sprejel redovno obleko in začel obnovo prvotnega duha frančiškanskega reda. Tako se je oblikoval red observantov, ki so leta 1446 postali samostojni. Tako ima danes frančiškanski moški red tri veje: frančiškani, minoriti, kapucini.

Delovanje: Kot pridigar in papeški legat je deloval v Avstriji, Nemčiji, na Moravskem, Češkem, Poljskem in Nizozemskem.

Dela: Celih štirideset let je pridigal vsak dan, brez počitka. Postavljal je bolnišnice, organiziral delo sociale, bil iskan duhovni vodja in spovednik ter upoštevan svetovalec različnim vladarjem. Zapustil je ogromno duhovno dediščino, imamo prepise in komentarje njegovih pridig, številna pisma, izvedenska mnenja ter homiletične in moralno-teološke razprave. Po zaslugi pridig, s katerimi je klical na križarsko vojno proti Turkom in notranjem nagibu, s katerim je vodil krščanske čete v boj, je bil 22. julija 1456 rešen Beograd, s tem pa vsa zahodna Evropa pred propadom.

Upodobitve: Njegova najbolj običajna upodobitev ga kaže z zastavo s križem. Na ostalih upodobitvah pogosto drži v rokah monštranco s hostijo, včasih je na njej tudi znamenje IHS.

Grob: Pokopali so ga v frančiškanski cerkvi v Iloku, njegov grob pa so leta 1526 uničili luterani, njegove relikvije pa so tedaj za vedno izginile.

Beatifikacija: Za blaženega ga je razglasil papež Inocenc X. 19. decembra 1650, za svetnika pa Aleksander VIII. 16. oktobra 1690.

Goduje: 23. oktobra, prej 28. marca.