Janez Juhant s knjigo Domačija pod Svetim Antonom. FOTO: Ivo Žajdela

Ob petdesetletnici duhovništva se je Janezu Juhantu izkristaliziralo zavedanje, kako neznaten kamenček v mozaiku življenja in oznanjevanja je človek, tudi duhovnik. Vendar pa vsak človek s svojo vero, pogumom in dejavno zavzetostjo prispeva k upanju za življenje z Bogom in sobivanje z ljudmi tudi v najbolj zahtevnih razmerah. V takšnih so v hribovju med Litijo in Ljubljano živeli avtorjevi predniki, babica in ded ter njuni otroci, Janezovi starši, strici in tete – to je bil namreč na Slovenskem čas skrajnosti in nadčloveških ter nečloveških doživetij druge svetovne vojne in obdobja po njej.

Trpeče usedline življenja

»Očitno sem bil kot najstarejši otrok že v mladosti bolj deležen trpečih usedlin življenja. Zdi se, da me je s svojo nikoli izrečeno, a tiho, v molitvi izjokano bolečino zaznamovala stara mama, saj sem bil zelo navezan nanjo in ona name. Seveda sta me zaznamovala tudi mama in stric Toni, s katerim sem delil radosti in bolesti svojega odraščanja. Kot najstarejši sem bil še močneje od drugih bratov in sestre deležen družinske kalvarije, svoje pa je dodal še oče s svojo posebno strogostjo do mene.«

Knjigo Domačija pod Svetim Antonom sta predstavila Janez Juhant in ravnateljica Celjske Mohorjeve družbe Tanja Ozvatič. FOTO: Ivo Žajdela

Nasilje nad družinskimi člani je zaznamovalo tudi avtorja

Knjiga Domačija pod Svetim Antonom je preplet leposlovno zapisanih osebnih življenjskih zgodb avtorjevih prednikov in zgodovinskih ter domoznanskih stvarnih podatkov. Ker si kot narod in posamezniki šele danes skušamo naslikati celovito resnico o najtežjem obdobju našega naroda, je ta knjiga odličen prikaz razmer in bremen teh družin ter mnogih drugih Slovencev v nevarnem vojnem in revolucionarnem času, v katerega je bila večina prisiljena, z bremeni pa so zaznamovali tudi potomce. Izkoreninjenje je grozilo celemu narodu, a branilci korenin so se temu upirali in zato doživljali kruto usodo nasilnih prevratnih posegov v osebno in narodno dostojanstvo. To breme je osebno zaznamovalo tudi avtorja in njegovo družino.

Zahvala ravnateljice Celjske Mohorjeve družbe Tanje Ozvatič avtorju knjige. FOTO: Ivo Žajdela

Knjiga je »za zjokat«

Na predstavitvi knjige 23. septembra 2024 v knjigarni Celjske Mohorjeve v Ljubljani je dejal, da je knjigo o prednikih napisal tudi zato, ker so ga ti zaznamovali – tudi njegovo duhovniško pot. Opisal je medvojni in povojni čas, zgodbe številnih ljudi, skoraj vse so tragične zaradi nasilja nacizma in komunizma. Dobil je tudi že prve odzive na knjigo: da je za zjokat, da se bere kot kriminalka, da so bralci zaprepaščeni nad opisanimi tragedijami.

Med drugim piše o stricih, enemu je kot prisilnemu mobilizirancu v nemško vojsko eksplozija granate na vzhodni fronti uničila desno roko, kar je pustilo na njem hude posledice vse do smrti. Drugi je bil prav tako mobiliziran v nemško vojsko, ki jo je uspel zapustiti, pridružil se je partizanom, ti pa so ga zahrbtno umorili. Tretji se je pridružil nemški policiji v Litiji. Po vojni je prišel na Teharje, kjer ga je umoril znanec iz sosednje vasi. Ker je ob rojstvu dobil tudi ime po njem, se je temu imenu izogibal, zaradi svojevrstnega sramu, ki ga vzpostavi življenje v totalitarizmu ...

Dejal je, da je čutil potrebo, da naredi velik poklon tudi rodnim Štangarskim Poljanam. In da opiše, kako so ljudje nekoč živeli s Cerkvijo in vero. »Prav je, da se to zapiše.« Knjiga je tako tudi svojevrstna podobica za njegovo letošnjo zlato mašo.

Predgovor

Avtor knjig, učbenikov ter razprav o problemih človeka, etike in družbe

Dr. Janez Juhant (1947) je doma iz Štangarskih Poljan v župniji Štanga pri Litiji. Gimnazijo je končal na Srednji verski šoli v Vipavi, magisterij iz teologije in doktorat iz filozofije pa je opravil na Univerzi v Innsbrucku. Je duhovnik ljubljanske nadškofije (1974), član Evropske akademije znanosti in umetnosti (2012) ter zaslužni profesor Univerze v Ljubljani (2015). Je avtor knjig, učbenikov in razprav o problemih človeka, etike, družbe, slovenske in evropske idejne socialno-politične zgodovine. V svojih delih raziskuje pomen religije za človeka in družbo ter možnosti ponovnega utrjevanja krščanskih korenin v slovenskem in evropskem okolju za preživetje človeka in družbe v sodobnih globalnih izzivih. Vrsto let vodi združenje Ob Lipi sprave, ki pripravlja tradicionalno vsakoletno spominsko slovesnost, prav tako ob obletnici komunističnega umora profesorja dr. Lamberta Ehrlicha, o katerem je nedavno napisal obsežno knjigo.

1/6