V znanstveni reviji Zgodovinski časopis, ki jo izdaja Zveza zgodovinskih društev Slovenije, je v številki 3–4 (2022) objavljenih devet prispevkov. Janez Höfler je napisal razmisleki ob novi obsežni knjigi o Turjaškem gradu in Turjačanih, ki je izšla leta 2020 v uredništvu Mihe Preinfalka in sodelavcev (ZRC SAZU). Izpostavil je posamezne teme iz zgodnje zgodovine Turjaških, predvsem vprašanje statusa njihovega gospostva (alod ali fevd), in jih dopolnil ali interpretiral v drugačni luči, kot je to v knjigi. Pri tem je opozoril na pomen cerkvene organizacije na tem območju in njene odvisnosti od oglejskega patriarha. Pred tem pa se je posvetil posestvu, ki ga je kralj Henrik IV. v letih 1058 in 1062 podelil salzburškemu vazalu Anzu, turjaškemu sosedu.

Janez Höfler leta 2014 s svojo izjemno pomembno knjigo O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem. FOTO: Ivo Žajdela

Kako razumeti vlogo religije v evropski družbi ancien régima

Lucija Zala Bezlaj piše o vprašanju, kako razumeti vlogo religije v evropski družbi ancien régima (zgodnji novi vek in moderna). Prvi del je namenjen kritičnemu pregledu nekaterih uveljavljenih pristopov zgodovinopisja do razumevanja religije in verskih konfliktov. Ugotavlja, da pogosto zapadajo v bodisi ahistorično bodisi teleološko razumevanje religije. Naslanjajoč se na ugotovitve političnih marksistov o vlogi monarhičnega aparata oblasti kot glavnega ekspropriatorja, drugi del religijo v ancien régimu umesti v takratne družbene odnose in jo misli kot na specifičen način vpeto v družbeno formacijo takratnega časa.

Franca Petriča so avstro-ogrski vojaku umorili 2. novembra 1915 v Suhem bajerju pod Golovcem v Ljubljani. VIR: Arhiv Slovenije

Ko so Avstrijci streljali Slovence v Suhem bajerju pod Golovcem

V Suhem bajerju pod Golovcem v Ljubljani so med prvo svetovno vojno avstro-ogrske vojaške oblasti izvrševali smrtne kazni nad osumljenci, obtoženimi protidržavnega delovanja. Identiteta večine vse do danes ni znana. V Kraljevini SHS so bili usmrčeni slavljeni kot junaške žrtve avstrijskega režima. V časopisju se je Suhi bajer pojavljal v okviru političnih obračunavanj. Od sredine 20. let so na bajerju potekale žalne svečanosti, ki jih je vodila Orjuna. Poseben odbor je leta 1934 na bajerju postavil spomenik ustreljenim, leta 1939 pa so posmrtni ostanki prekopali v kostnico na Žalah. Danes sta lokacija bajerja in spomenik zapuščena. O vsem tem v prispevku Javni spomin na ustreljene na Suhem bajerju v Ljubljani piše Ivan Smiljanić.

Rajko Bratož je objavil prispevek (v angleščini) Hieronim kot zgodovinar svoje dobe, njegovi pogledi na krizne pojave zaton Rimskega cesarstva. Maurizio Levak je raziskal poznoantične zapuščine denarja (t. i. zakladne najdbe večje količine novcev) v Istri kot dokaz varnostnih razmer na območju med Panonijo in Padsko nižino. Gašper Oitzl je raziskal železarske skupnosti na Kranjskem v poznem srednjem veku. Jelka Piškurić piše o priseljevanju v Slovenijo z območja nekdanjih jugoslovanskih republik v času socializma in njegov odmev v javnosti. Oskarja Opassija so zanimale spolne vloge v samoupravnem delavskem tisku (primer glasila kolektiva Delamaris 1974–1990). Peter Mikša in Jure K. Čokl pišeta o slovenskem osvajanju osemtisočakov med letoma 1975 in 1995.

Jošt Helfenberški, krvnik Veronike Deseniške?

V znanstveni reviji Zgodovinski časopis, ki jo izdaja Zveza zgodovinskih društev Slovenije, je v številki 1–2 (2023) objavljenih sedem prispevkov. Jaka Banfi je raziskal primer Jošta Helfenberškega, domnevnega krvnika Veronike Deseniške. Jošt Helfenberški (Soteški; ok. 1388–1458) je bil sin štajerskega deželnega podmaršala Hansa Helfenberškega. Njegova družina je v času njegovega rojstva že več kot stoletje živela na gradu Helfenberg v bližini Velenja na Spodnjem Štajerskem. Izvorno bi lahko šlo za ministeriale krških škofov, ki so leta 1340 postali vazali Žovneških (Celjskih). Po postopni inkorporaciji Savinjske marke v Štajersko leta 1311 so se postopoma integrirali v vrste štajerskega deželnega plemstva. Jošt Helfenberški je najvidnejši predstavnik družine in je sodil med vidnejše vazale ter uradnike Celjskih, na dvoru katerih je več let služboval na različnih funkcijah. Po ljudskem izročilu naj bi bil krvnik Veronike Deseniške, česar pa ne moremo dokazati.

Kozaški korpus na območju Operacijske cone Jadransko Primorje

Nacisti so poleg lokalnih kolaboracionistov pogosto uporabljali tudi enote, sestavljene iz prostovoljcev, pripeljanih iz različnih delov okupirane Evrope. Višji SS in policijski poveljnik v Operacijski coni Jadransko primorje (OZAK) Odilo Globočnik je imel podrejene številne urade, med katerimi sta bila dva namenjena kolaboracionistom. Prvemu uradu so bili podrejeni domači kolaboracionisti (Landeseigene Verbände), drugemu uradu pa drugi oziroma tuji kolaboracionisti (Kosaken und Serben). Globočnik je bil eden prvih nacističnih poveljnikov, ki je začel ustanavljati pomožne enote iz tujih kolaboracionistov. Na lastno željo je leta 1944 na območje OZAK-a pripeljal Kozaški korpus, ki se je na tem ozemlju bojeval do konca druge svetovne vojne. V prispevku Denis Cerkvenik prikazuje, kako je prišlo do sodelovanja med nacisti in kozaki, Globočnikove podreditve Kozaškega korpusa, osrednjo pozornost pa namenjena samemu delovanju korpusa na območju OZAK-a (1944–1945).

Anton Sovre med puško in kredo

 Josip Banić in Sebastiano Blancato pišeta o sporazumu med gradeškim in oglejskim patriarhatom o metropolitanski jurisdikciji nad istrskimi škofijami (24. julij 1180; nova kritična izdaja listine). Aleksander Panjek je osvetlil črna leta in rdeče številke Ivana Černeta, župana v Tomaju sredi 18. stoletja (o dolžniško-upniških razmerjih na podeželju). Matic Batič je pod naslovom »Mislimo sicer nemško, čutimo nemško, a nikomur ne bomo zamerili njegovega drugačnega mišljenja« »prelistal« nemški goriški list Görzer Wochenblatt in opisal njegovo politična usmeritev. Naslov prispevka Matica Kristana je Anton Sovre med puško in kredo (1906–1929). Goranka Kreačič je pripravila prispevek o besedilih Miloša Štiblerja o sodobnikih (60. leta 20. stoletja; fragmenti iz dnevniških zapisov), ki so shranjeni v Arhivu Slovenije.