Kako velik pomen je imelo češčenje sv. Frančiška Regisa zlasti v južni Franciji, pove dejstvo, da je znani arški župnik, sveti Janez Vianej, svoj duhovniški poklic začutil prav na njegovem grobu, kamor je kot mlad fant poromal leta 1809. Kasneje je celo izjavil, da se ima za vse, kar je naredil dobrega, zahvaliti prav sv. Frančišku. Frančiška sta oče in mati s štirinajstimi leti poslala na šolanje v jezuitski kolegij v Beziers. Poleg študija se je Frančišek že takrat posvečal ubogim in bolnikom, jih obiskoval in jim stregel. Bil je vnet častilec Matere Božje in dejaven član Marijine družbe. Devetnajstleten je vstopil v jezuitski noviciat in nadaljeval študij v mestu Toulouse. Po mašniškem posvečenju leta 1930 so ga predstojniki, potem ko so v njem prepoznali dar za misijonski poklic, poslali v Montpellier, ki je bil glavna trdnjava krivoverskih hugenotov. Frančišek se je tu res izkazal kot odličen oznanjevalec evangelija, obenem pa je nagovarjal ljudi s svojo preprostostjo in dobrodelnostjo. Ustanovil je bratovščino svetega Rešnjega telesa, ki je organizirala prostovoljno zbiranje denarja in hrane za uboge in zanje tudi sam beračil od hiše do hiše. Kot katehet je znal tako osvajati srca otrok, da je preko njih tudi mnoge starše pripeljal nazaj v Cerkev. Kasneje so ga poslali v hribovje Cevennes, kjer je po vaseh in mestih prav tako spreobračal ljudi in odpravljal duhovno revščino. Tu se je še posebej zavzel tudi za versko obnovo duhovnikov. Pri svojem delu je seveda naletel tudi na nasprotovanje in očitke, ki pa so se izkazali za neupravičene. Želel si je misijonariti med divjaki v Kanadi, a mu je predstojnik na njegovo prošnjo odvrnil, da ga Bog kliče, naj rešuje divjake v domovini. Leta 1636 so ga poklicali v Le Puy. Tudi tu se je izkazal kot odličen katehet, ljudi je navduševal s svojimi pridigami in skrbel za reveže. Njegovo najbolj čudovito delo v Le Puyju pa je bila skrb za mladino in mlada dekleta, ki so se prostituirala. Zbiral jih je v posebnih »zavetiščih« in jim pomagal do poštenega dela. Še naprej pa je deloval tudi med ubogimi v hribih in med njimi »zaslovel« kot čudodelnik, saj naj bi izprosil nenadna ozdravljenja. Sredi decembra leta 1640 je nenadoma začutil, da se mu bliža smrt. V Le Puyju je opravil življenjsko spoved, nato pa se je vrnil na misijon v La Louvesc. Tu je že precej bolan za božične praznike neprenehoma maševal, poučeval, pridigal in spovedoval, 31. decembra okrog polnoči pa izrekel še svoje zadnje besede in med molitvijo umrl, star komaj 43 let.

Ime: Obe imeni sta znani in razširjeni: Janez pomeni »Jahve (Bog) je milostljiv«, Frančišek pa se nanaša na zavetnika sv. Frančiška Asiškega.

Rodil se je 31. januarja 1597 v kraju Font-Couverte v škofiji Narbonne ob Lyonskem zalivu v Franciji,
umrl pa 31. decembra 1640 v kraju La Louvesc, prav tako v Franciji.

Družina: Mati Margarita de Cugunhan je bila plemenitega rodu, oče Janez pa je bil bogat trgovec.

Zavetnik: sester svetega Frančiška Regisa, vezilj, čipkaric, socialnih delavcev; priprošnjik proti kugi, velja tudi za priprošnjika za mladino, ki je v nevarnosti, da izgubi vero in čistost.

Upodobitve: Najpogosteje je upodobljen, kako dela križ nad umirajočimi ali bolniki ter jih izroča v Marijino varstvo.

Beatifikacija: 24. maja 1716 ga je papež Klemen XI. razglasil za blaženega, 16. junija 1737 pa papež Klemen XII. za svetnika.

Goduje: po jezuitskem koledarju 2. julija, sicer pa obhajajo njegov god tudi 16. junija oz. 31. decembra.