Pravo brezno se je odprlo v Ljubljani in drugih urbanih središčih, kjer prihaja celo do zapiranja zdravstvenih domov zaradi pomanjkanja družinskih zdravnikov. Iz javnih zdravstvenih ustanov v prestolnici jih je samo v zadnjih dveh letih odšlo več kot 30. O pomanjkanju družinskih zdravnikov smo se pogovarjali z dr. Janezom Koprivcem, zdravnikom v Gorenji vasi.

V medijih odmevajo zgodbe ljudi, ki ne morejo priti do osebnega zdravnika. V Ljubljani je brez zdravnika ostalo 17.000 ljudi, iz prestolnice je v zadnjih dveh letih odšlo 30 zdravnikov. Kako vi osebno doživljate to stanje v našem zdravstvu?

Žalostno. Pacienti iz Ljubljane kličejo v našo ambulanto in sprašujejo, če bi lahko skrbeli za njihovo zdravje. Seveda jih sprejmemo. Ni pa to oskrba, ki bi si jo človek zaslužil. Ko si bolan, potrebuješ zdravnika blizu doma. Iz Ljubljane do Gorenje vasi je uro vožnje in žalostno se mi zdi, da ljudje, stari več kot sedemdeset let, iščejo zdravnika tako daleč. Pa zato ni kriv pacient, niti njegov dosedanji zdravnik, ki v sistemu ni zdržal.

Kako velik problem je dejansko pomanjkanje zdravnikov v Sloveniji?

Zelo velik in bo še večji. Po nekaterih ocenah naj bi bilo 130.000 Slovencev brez izbranega zdravnika. Tudi populacija aktivnih zdravnikov na primarnem nivoju je zelo stara in bo problem le še večji. Slovenija je zelo majhna država, zato ni problem, če se moraš peljati na magnetno resonanco čez pol Slovenije, ker to opraviš nekajkrat v življenju, če sploh. Je pa težko, če nimaš osebnega zdravnika blizu doma, ker tega običajno potrebuješ pogosto in takrat, ko nisi v najboljšem stanju.

Berete del pogovora, ki je v celoti na voljo v novi številki tednika Družina (49/2022).

Sanjave obljube, kako bomo dobili kader iz republik bivše Jugoslavije, ne morejo zakrpati niti najmanjše zdravstvene luknjice. Zdravnikov primanjkuje v celotni Evropi in če zaradi dela zapustiš dom v Srbiji, ne bo Slovenija prva misel mladega kolega, ker bodo takoj čez mejo zanj poskrbeli bolje. Naša edina rešitev je doma izšolan kader, ki ga moramo z dobrimi pogoji doma tudi zadržati. Praktično za vsako ceno, ker druge dobre možnosti ni.

Vemo, da se malo zdravnikov odloči za družinsko medicino, zakaj?

Razlogov je veliko. Redno gostimo študente obeh medicinskih fakultet in vsi so presenečeni nad tem, kaj pacient lahko dobi v primarni ambulanti. To pomeni, da je že celoten izobraževalni sistem naravnan k ustvarjanju ozko usmerjenih specialistov. In če je včasih veljalo, da so na primarnem nivoju ostali tisti, ki niso imeli kapacitet, predvsem pa ne zvez za pohod na višje ravni, danes velja, da so specializanti primarnega nivoja praviloma zelo pogumni, kar je dobro.

Naša edina rešitev je doma izšolan kader, ki ga moramo z dobrimi pogoji doma tudi zadržati.

Ob hitrem razvoju medicine je širini znanja, ki ga obsega primarni nivo, izredno težko slediti, zato se mnogi raje usmerijo na ozko področje. Zato bi večina iz šolskih klopi najraje presedlala za volan boinga 747, ne da bi se prej usedli v kakšnega od škripajočih športnih letal. V aviaciji tako ne gre, v medicini pa včasih tudi.

Kaj svetujete ljudem, ki so se znašli v položaju brez zdravnika?

Nimam dobrega nasveta, ker menim, da mora imeti vsak zdravnika blizu doma. Lahko si zase izberem odličnega zdravnika v Brežicah, ampak zaradi razdalje te njegove odličnosti ne bom občutil.

V preteklem letu se je mnogo pisalo o ljubljanskih kolesarjih, ki so protestirali proti maskam in drugim ukrepom, ki dokazano ohranjajo zdravje. Danes je mnogo ljudi brez osebnega zdravnika, kar dokazano poveča umrljivost, pa nobeden ne kolesari. Očitno tisti lanski kolesarji zdravnika imajo.