Spomnimo. Leta 2023 je ljubljanski frančiškanski samostan v počastitev 790-letnice delovanja obnovil, uredil in za javnost odprl najstarejšo (od 1233) in najbogatejšo zasebno (samostansko) knjižnico na Slovenskem. Knjižnica frančiškanskega samostana je sredi 18. stoletja postala en najbogatejših na Kranjskem. Danes hrani 70 tisoč enot historičnega in sodobnega knjižnega gradiva. Posebej dragocena je zbirka 117 inkunabul, ki je najbogatejša samostanska zbirka zgodnjih tiskov pri nas. 

O skrivnosti samostanske knjižnice in materialni plati obnove smo se pogovarjali s prejemnikom častnega Valvasorjevega priznanja ter provincialnim in samostanskim knjižničarjem ter kustosom muzeja br. Janom Dominikom Bogatajem. 

 Br. Jan Dominik Bogataj v knjižnici. FOTO: Tatjana Splichal 

Kakšen pomen ima za vas in za frančiškanski samostan častno Valvasorjevo priznanje za posebne zasluge pri popularizaciji muzejstva?

Odlikovanje oziroma priznanje je zame pravzaprav veliko presenečenje, ker je prišlo dokaj hitro. Mi smo šele lani novembra slovesno odprli knjižnico in muzej po dvoletni prenovi. Štejem si v veliko čast, da je strokovna komisija oziroma strokovna javnost s področja muzealstva tudi v takem projektu prepoznala vrednost. Ob tej priložnosti želim izkoristiti pozornost, ki jo prinaša priznanje, za širjenje zavesti o naši bogati kulturni dediščini, ki jo varujemo, hranimo in zanjo skrbimo kot frančiškani in kot cerkev. 

Mi ga nimamo v lasti, ampak smo njegovi varuhi. Dober varuh poskrbi, da ga zanamcem preda v boljši formi, kot ga je prejel. (p. Jan Dominik Bogataj) 

Zato naj ta pozornost privabi nove obiskovalce v našo knjižnico in muzej ter pomaga širiti zavest in skrb za zaupano kulturno dediščino. 

Med podelitvijo častnega Valvasorjevega priznanja. FOTO: Tatjana Splichal 

Omenjene stanovske nagrade podeljujejo od leta 1971, le redko pa jo prejmejo cerkvene muzejske ustanove?

Zanimivo je, da smo po več kot 50 letih podeljevanja šele druga cerkvena ustanova, ki je prejela Valvasorjevo priznanje, poleg frančiškanskega samostana Brezje, ki je pred več kot 20 leti prejel nagrado za projekt »Muzej jaslic.« To je majhen, a pomemben znak preseganja predsodkov. V Sloveniji je približno 80 odstotkov kulturne dediščine povezane s krščanstvom in zgodovino cerkve, kar nam nalaga veliko odgovornost. Na tem področju vidim veliko možnosti, izzivov in priložnosti tudi v prihodnje. Veliko dobrega je že bilo storjenega, čeprav se večina tega sploh ne opazi. Trud mnogih, ki delajo v tišini oziroma zunaj medijskih žarometov, je neopažen. Kljub temu mislim, da obstajajo še številne priložnosti. Potrebujemo denimo škofijski muzej, več povezovanja med ustanovami in več promocije.

Pot umetnosti in kulture je gotovo tudi pot, po kateri najhitreje pridemo do evangeljskega sporočila. (p. Jan Dominik Bogataj)

Zame je udejstvovanje na tem področju zgolj eden od načinov služenja, ki ga kot frančiškan želim opravljati, da bi v ljudeh budil čut za kulturo, za lepo, za vrednote in za duhovni svet, kar je predpogoj, da lahko govorimo o veri in evangeljskem oznanilu. 

Valvasorjeva odličja 2024, ki jih podeljuje Slovensko muzejsko društvo. FOTO: Tatjana Splichal 

Kaj lahko obiskovalci pričakujejo ob obisku knjižnice in muzeja?

Novi muzej v grobem predstavlja 800 let zgodovine frančiškanov v Ljubljani prek različnih predmetov, pripovedovanja zgodb o različnih osebnostih, ki so bile skozi to obdobje povezane s frančiškani. 

Preberite si, kako slovesno je bilo lani ob odprtju prenovljene samostanske knjižnice. 

Lahko podelite z nami nekaj podrobnosti o skrivnostih samostanske knjižnice?

Samostanska knjižnica velja za najdlje stalno delujočo knjižnično ustanovo na Slovenskem, kajti kot ustanova neprekinjeno deluje od tridesetih let 13. stoletja. Letnica 1233 velja za tisto tradicionalno sprejeto letnico, ko naj bi prvi frančiškani prišli v Ljubljano. Od takrat govorimo o častitljivih 800 letih zgodovine knjižničnega fonda kot ustanove. Knjižnica je obenem tudi najbolje in najbogatejše založena samostanska knjižnica na Slovenskem. Knjižnica hrani okrog 117 inkunabul, kar pomeni kakšno šestino vseh slovenskih, za tem pa izjemen historični fond - okoli 25 tisoč knjig iz obdobja med 16. in 20. stoletjem. 

Samostanska knjižnica pri frančiškanih na Tromostovju. FOTO: Tatjana Splichal 

Kako je potekala materialna obnova knjižnice in muzeja ter s kakšnimi izzivi ste se soočali pri tem projektu?

Obnova knjižnice in muzeja je bila izjemno zahtevna. Treba je bilo nabrati sredstva, sodelovati z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) in najti usposobljene obrtnike za delo s starimi tehnikami obdelave lesa. Zamenjana je bila celotna električna napeljava, prvič je bila nameščena celostna razsvetljava, obnovljenih je bilo več kot 400 okenskih kril, očiščena in obnovljena je bila notranjščina iz konca 19. stoletja. Nameščene so bile tudi protivlomne in protipožarne napeljave.

Želimo si, da bo ta knjižnica postala stičišče kulture in srečevanja različnih ljudi. (p. Jan Dominik Bogataj)

Knjižnica je zdaj urejena na način, da lahko ob posebnih priložnostih gosti butične dogodke, kjer je prostora za 60 do 70 ljudi. 

Kakšni so vaši prihodnji načrti za frančiškanski muzej in knjižnico? Kako nameravate še naprej prispevati k popularizaciji muzejstva?

Načrt je vsekakor urejanje gradiva oziroma delanje na knjižnem fondu, zato si želimo sodelovanja z mestnimi in državnimi inštitucijami, saj sami tega ne bomo zmogli. Poleg tega želimo nadaljevali z organizacijo kakovostnih kulturnih dogodkov v knjižnici in s tem širiti poznavanje naše zgodovine. Želimo si, da bo ta knjižnica postala stičišče kulture in srečevanja različnih ljudi. 

Še nekaj fotografij Tatjane Splichal z današnje slovesnosti si oglejte v nadaljevanju.  

Dr. Barbara Jaki, direktorica Narodne galerije, ki je gostila današnji dogodek. FOTO: Tatjana Splichal 

Br. Jan Dominik Bogataj. FOTO: Tatjana Splichal  

Slovesnost je potekala v Narodni galeriji. FOTO: Tatjana Splichal 

Poklon nagrajencem. FOTO: Tatjana Splichal