Upravitelji romarskih domov v španskem romarskem središču Santiago de Compostela po koncu epidemije koronavirusa pričakujejo naval romarjev na romarsko pot sv. Jakoba. »Takoj ko se bodo razmere umirile, bo še posebej veliko ljudi iskalo duhovno tolažbo,« je v pogovoru za nemško katoliško agencijo KNA dejal eden od lastnikov romarskih domov, Augusto Castineiro Paredes. »Po vsem tem trpljenju namreč ni nič boljšega, kot se odpraviti na Jakobovo pot,«

Trenutne razmere so »resnična katastrofa«, priznava Castineiro. Številne rezervacije za prihodnje tedne, ki so bile odpovedane, so romarske domove »zares hudo prizadele«. Kot je spomnil Castineiro, v zimskem času lastniki domov živijo od prihrankov, poleg tega pa dvomi, da bodo domovi deležni državne pomoči: »V uri resnice takšni ukrepi zahtevajo celo kopico dokumentacije, da je v 90 % primerov skoraj nemogoče pridobiti podporo države.«

Kljub pa temu pa poudarja, da sam vidi svetlobo na koncu predora: »Jakobova romarska pot ogreje srce,« je pojasnil. Prepričan je, da bodo v začetku junija gotovo spet prišli prvi romarji, katerih cilj je, da julija prispejo v Santiago de Compostela, cilj romarske poti sv. Jakoba na severozahodu Španije: »Veliko ljudi bo prišlo, ki so tako dolgo trpeli. Najrazličnejše katastrofe človeka okrepijo, opogumijo. In ga obenem naredijo bolj ponižnega.«

V zadnjih letih rekordno število romarjev proti Santiagu de Composteli

V preteklih letih so na romarski poti sv. Jakoba vedno znova beležili rekorde v številu obiskovalcev. Lani je po navedbah romarskega urada v mestu apostola Jakoba romarsko izkaznico prejelo 347.378 oseb. Rekord so dosegli že tretje leto zapored. Desetletje pred tem (2009) je bilo romarjev več kot za polovico manj (145.877), še leta 2005 pa so zabeležili petmestno število (93.924).

Romarske poti sv. Jakoba so evropska mreža poti, po katerih se romarji z vse celine že od 9. stoletja odpravljajo proti domnevnem grobu apostola Jakoba v španskem Santiagu. V srednjem veku so dnevne etape običajno pomenile hojo od enega svetega kraja do drugega, kjer so častili relikvije priljubljenega apostola.

Grob sv. Jakoba je poleg Rima in Jeruzalema eden izmed treh glavnih ciljev krščanskih romarjev. Odkar sta leta 1982 papež Janez Pavel II. in leta 1987 Svet Evrope pozvala k vnovični oživitvi romarske poti sv. Jakoba, je to »evropsko kulturno gibanje« doživelo pravi preporod.