Apostol

Zavetnik: Španije, vojakov, delavcev, lekarnarjev, drogeristov, klobučarjev, svečarjev, izdelovalcev verig, romarjev; zavetnik jabolk in poljskih pridelkov; priprošnjik za dobro vreme, proti revmi.

Atributi: romarska palica, školjka

Cerkve: v Sloveniji je 60 cerkva sv. Jakoba

Imenujemo ga Jakob Starejši, ker ga je Gospod prej poklical kakor njegovega mlajšega bratranca Jakoba; najbrž je bil tudi po letih starejši. Bil je brat evangelista Janeza, sin Zebedeja in Salome. Prej je bil učenec Janeza Krstnika; kot Jezusov učenec pa poleg poglavarja Petra in svojega brata Janeza poseben Jezusov zaupnik. Videl je Jezusa, ko se je spremenil na gori, pa tudi, ko je potil krvavi pot na Oljski gori. Od vseh apostolov je bil prvi, ki je za Jezusa izpil mučeniški kelih kakih devet let po Gospodovi smrti. 

Takrat je vladal nad Palestino kralj Herod Antipa I. Rad bi se bil prikupil Judom. Zato se je hlinil, da je pravoveren Jud in je preganjal mlado Kristusovo Cerkev. Dovolil je velikemu zboru, da so apostola zgrabili. Pripovedujejo, da mu je neki farizej, po imenu Jozija, vrgel motvoz okrog vratu in tako so ga privlekli pred Heroda. Ta ga je obsodil na smrt. Ko so apostola Jakoba gnali na morišče, ga je spremljal tudi Jozija. Apostolova stanovitnost pa ga je tako presunila, da se je spreobrnil in prosil Jakoba odpuščanja. Apostol ga je ljubeče pogledal, objel in poljubil, rekoč: »Mir s teboj!« Na sionskem griču je Jakob pokleknil, si razgalil vrat in ga sklonil pod meč. Apostolska dela pravijo: »Z mečem je dal Herod usmrtiti Jezusovega brata Jakoba« (12,2).

Nič zgodovinsko trdnega ni v izročilu, da je Jakob Starejši oznanjal evangelij v Španiji. Ko so Arabci v 7. stoletju osvojili Jeruzalem, so apostolove kosti prenesli v Santiago de Compostela v severozahodni Španiji, kjer je še danes znana božja pot. V srednjem veku, to je od 10. do 15. stoletja, je bil prav zaradi te božje poti sv. Jakob najbolj ljudski svetnik in so na njegov grob v »Kompostelo« dolga stoletja romali tudi naši predniki. Ker goduje poleti, so se mu priporočali za dobro letino. Tako je postal zavetnik kmetov in romarjev. Na to spominjajo tudi naša ljudska pesem, mnoge navade v zvezi s kmečkim delom in številni pregovori. Sv. Jakobu je na Slovenskem posvečeno okoli šestdeset farnih in podružnih cerkva. Posebno lepe so cerkve v Ljubljani, Škofji Loki in Kostanjevici.

Kmetje na Jakobov dan odnesejo k blagoslovu prvo dozorelo jabolko in ga imenujejo "Jakobovo jabolko", v prekmurščini pa mesec julij imenujejo jakobejšček. Na zgodnjih upodobitvah je prikazan kot apostol, na poznejših pa kot romar z romarskimi atributi.

Jakoba starejšega je Jezus skupaj z njegovim bratom Janezom zaradi njunega živahnega in vihravega značaja imenoval »sin groma«. Znan je dogodek, kako je njuna mati Saloma prosila Jezusa, naj jima podeli odlični mesti (na »desnici in levici« – tako si je predstavljala) v svojem zemeljskem kraljestvu. Jezus pa jima je obljubil, da bosta pila isti kelih kot on in bosta krščena z istim krstom – torej bosta oba deležna njegovega mučeništva in smrti.

Ime: Izvor ni jasen; izhaja iz latinščine oz. grščine in hebrejščine, pomenilo pa naj bi: »On drži za peto« (dvojček Jakob je pri porodu držal svojega brata Ezava za peto); tudi »zalezovalec, pretkanec«; pomeni lahko tudi »Bog naj varuje«.

Rodil se je v času Jezusovega rojstva v enem izmed mest v Galileji, blizu Genezareškega jezera, umrl pa leta 44, okoli velike noči v Jeruzalemu.

Družina: Bil naj bi Jezusov sorodnik (bratranec). Njegov oče Zebedej je bil premožen ribič, mati pa je bila Saloma, ena izmed žena, ki so spremljale Jezusa in stale ob njegovem križu. Imel je še mlajšega brata, prav tako apostola in evangelista Janeza.

Poklic: Bil je ribič. Preden ga je Jezus poklical, je skupaj z bratom in očetom lovil ribe in popravljal mreže. Po vsej verjetnosti je bil tudi on, kakor brat Janez, najprej učenec Janeza Krstnika.

Apostol: Poleg Petra je bil s svojim bratom med Jezusovimi najbolj zaupnimi učenci, zato so bili navzoči tudi tam, kjer drugih apostolov ni bilo: pri obuditvi Jairove hčerke, spremenjenju na gori Tabor in v vrtu Getsemani.

Delovanje: Po Jezusovem vnebohodu in binkoštih je najprej oznanjal v Jeruzalemu, Judeji in Samariji. Kasneje naj bi po izročilu nekaj časa deloval v Španiji, vendar za to ni trdnih dokazov.

Mučeništvo: Sveti Jakob naj bi prvi med učenci prelil svojo kri za Jezusa. Na velikonočni praznik leta 44 naj bi ga dal kralj Agripa I. zapreti in po njegovem ukazu so ga umorili z mečem na Sionski gori, kjer še danes stoji njemu posvečena cerkev.

Upodobitve: Upodobljen je kot apostol s knjigo; najbolj pogoste in znane pa so upodobitve, na katerih je romar z romarskimi atributi: palica, na kateri je privezana buča (steklenica), torba in klobuk. Na plašču, klobuku ima tudi romarske, t. i. Jakobove školjke.

Grob: Pokopali so ga najprej v Jeruzalemu, kasneje pa naj bi njegova učenca, sv. Atanazij in Teodor, njegove posmrtne ostanke izkopala in z njimi zbežala v Španijo. Tu so bili najprej v mestu Iria Flavia, kasneje pa preneseni v Kompostelo (»kraj zvezde«), slovečo božjo pot.

Pri nas: Posvečenih mu je več kot 60 župnijskih in podružničnih cerkva, po njem se imenuje več krajev, pa tudi sadje (hruške). Naši predniki so že od nekdaj radi romali tudi v Kompostelo.

Goduje: 25. julija, prej skupaj z bratom Janezom 27. decembra oz. 1. maja.