Ustavno sodišče je konec minulega tedna zadržalo izvrševanje določbe zadnjega interventnega zakona, ki za zdravnike in zobozdravnike zvišuje najvišji možni plačni razred v javnem sistemu plač. Odločitev sodnikov sindikata Fidesa ni presenetila, niti združenja Mladih zdravnikov. So se pa zgrnile kritike na ministra Janeza Poklukarja, da se je pogajal s »figo v žepu« in da »rešuje zdravstvo brez zdravnikov«.

Minister za kulturni dialog v iskanju konsenza

Minister je v sinočnjih Odmevih na TV Slovenija dejal, da se trudijo kar najbolj reševati najbolj pereče zadeve, prav tako pa nastavljati dolgoročne rešitve. »Samo to lahko prinese dolgoročno vzdržno zdravstvo, ki bo dalo podlago, da bodo lahko zdravstveni delavci v slovenskem javnem zdravstvu opravljali svoje poslanstvo.«

A iz zdravniških vrst je slišati očitke, da so dosedanji dogovori porušili razmerja znotraj zdravstvenih timov ter sprožili splošni val nezadovoljstva. Zakaj se z deležniki pogovarja ločeno, je minister pojasnil, da to izhaja iz preteklosti ter priznal, da bi bilo modro, da bi to enkrat presekali ter vendarle sedli za skupno mizo in našli »kulturni dialog v iskanju konsenza.«

Jutri stavka sindikatov zdravstva in socialnega vastva

To se sicer danes še ni zgodilo. Dopoldan se je minister sestal s sindikati zdravstva in socialnega varstva, a ker tudi tokrat niso zbližali stališč, vztrajajo pri jutrišnji stavki, so potrdili za STA. Napovedali so jo že januarja, med stavkovnimi zahtevami je dvig plač za šest plačnih razredov ter izboljšanje delovnih razmer.

Sinoči je minister sicer spomnil, da so lani jeseni zaradi odhajanj medicinskih sester iz težjih delovnih mest pristopili k pogajanjem. Ta so prinesla sporazum, s katerim se je dvignila plača okoli 35 tisoč zaposlenim v socialnem varstvu in zdravstvu.

Zdravniške plače višje za 12 odstotkov, medicinskih sester za 18

Hkrati so se po ministrovih besedah zavezali, da bodo nadaljevali s pogajanji, da bi odpravili verjetna plačna nesorazmerja, ki so zaradi tega nastala znotraj zdravstvene nege. Zavedajo pa se, da je prišlo tudi do nesorazmerij z zdravniki.

Ob tem je navedel podatke ministrstva za javno upravo, po katerih so se od leta 2015 do leta 2019 plače zdravnikom dvignile za 12 odstotkov, medicinskim sestram pa za 18 odstotkov. Če se upoštevata še dve izredni koronski leti s posebnimi dodatki, so se od leta 2015 do novembra 2021 plače zdravnikom dvignile za 40 odstotkov, medicinskim sestram pa za 53,8 odstotka, torej za 13 odstotkov več. Ker pa so sestram nato plače v povprečju dvignili za tri plačne razrede - vsak plačni razred pomeni približno štiri odstotke - pa so se njihove plače dvignile za 25 odstotkov več od zdravniških, je na povzel Poklukar.

Od tu upravičeno slaba volja, pravi minister. Za zdravnike je bil predlagan dvig za šest plačnih razredov, torej za 24 odstotkov. »Na ta način bi se plače vsem dvignile enako,« je dejal minister.

Najbolj urgentne plače mladih zdravnikov in zdravnikov na primarni ravni

»Verjamem, da lahko vsi skupaj vseeno naslovimo akutno problematiko, naredimo triažo in najprej pristopimo k najbolj urgentni zadevi in to so ta trenutek plače mladih zdravnikov in zdravnikov na primarni ravni,« je za Odmeve dejal Poklukar. Zato verjame, da bodo »kolegi iz Fidesa in tudi ostalih reprezentativnih sindikatov zdravnikov in zobozdravnikov razumeli, da tukaj naredimo pomemben korak in ga tudi podprli.«

V Zdravniški zbornici ob tem pričakujejo, da bo vlada namesto ponavljajočih se napovedi o nujnosti ukrepov znotraj ustavnih in zakonskih omejitev poiskala obljubljene rešitve. »Nujnih ukrepov na področju plač v zdravstvu se brez neželenih, neprijetnih posledic ne more več odlagati.«

Danes se sicer sestane tudi glavni stavkovni odbor sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Fides, v katerem so bili v zadnjih dneh do ministra precej ostri. Očitali so mu, da namesto konkretnih rešitev, ki jih je imel možnost izpeljati in ki so jih skupaj s predstavniki ministrstva pripravljali lani, sedaj hiti in želi pogasiti požar z »bombončki«.