Zadnjih trideset let spet potekajo razprave o tem ali smo Slovenci na svojih ozemljih prvotni prebivalci ali pa so se naši predniki priselili sem izza Karpatov v 6. stoletju. Take razprave niso nekaj novega, saj so potekale že v 19. stoletju in so izzvenele po prvi svetovni vojni.

Na zadnji platnici knjige piše: »V začetku prejšnjega tisočletja so nedvoumno vedeli, da živimo Slovenci na svojih ozemljih že od nekdaj in to vedenje se je nadaljevalo do prevlade naselitvene teorije v akademskih krogih.

Domneva o kasnem prihodu z vzhoda se je pojavila pred okoli 500 leti ob tedanjem razumevanju antičnih spisov in so jo počasi razvijali do trditve o prihodu iz Pripjatskih močvirij.

Že pred tridesetimi leti so tvorci Venetske razlage o izvoru Slovencev pokazali, da je razlaga o prihodu izza Karpatov le domneva, ki nima neposredne opore v znanih virih in temelji le na razlagah nekaterih opisov dogajanj v nekaterih virih.

Nasprotno pa da ima vedenje o prvobitnosti Slovencev neposredne podatke v zgodnjih virih.«


Nova veja genetike – DNK rodoslovje

V zadnjih letih so razvili genetske raziskave kosti in zob iz arheoloških najdišč ter na podlagi rezultatov genetskih raziskav sedanjih in takratnih ljudi razvili novo vejo genetike – DNK rodoslovje, katere rezultati dajejo podatke, ki v mnogočem pojasnjujejo izvor raznih evropskih ljudstev, njihove selitve in razvoj. Ti podatki pojasnijo veliko doslej neznanih ali spornih stvari in temu je posvečen del te knjige.

»Ob tem se lahko vprašamo, ali so morda naši zgodovinarji, ki zagovarjajo domnevo o zgodnjesrednjeveškem prihodu naših prednikov izza Karpatov, zgrešili poklic, jim bije zadnja ura, jih čaka propad?

Čaka jih le nujnost opustitve preživelih paradigem in zamenjave z novimi, boljšimi ter da bi prevzeli vodenje sinergističnega interdisciplinarnega vrednotenja podatkov, ki jih dajejo druge znanstvene discipline. In to ne na podlagi zastarelih razlag kot do zdaj, temveč dosledno na podlagi podatkov.«


Podatki kemijske in encimske kinetike

Kot je v predgovoru zapisal Anton Perdih, njegovo delo temelji na podatkih, ki jih o dogajanjih v preteklosti, zlasti kdaj se je kje kaj zgodilo, daje njegova stroka, kemija, bolj podrobno fizikalna kemija in v njenem okviru kemijska in encimska kinetika.

»Ta ima svojo temeljito preverjeno metodologijo. In podatke, ki jih ta metodologija daje, je treba jemati resno, ne glede na to, ali metodologijo poznaš in razumeš ali ne.

In ravno to, vnaprejšnje zavračanje novih podatkov, ki jih daje encimska kinetika, in ki jih opažamo tako pri povratnih kot tudi nepovratnih spremembah jedrne snovi naših celic, je pristop zavračevalcev.

Torej na podlagi svojega neznanja zavračajo znanje drugih. In v zakrivanju svojega delovanja na podlagi svojega neznanja (predsodkov, samoljubja?) se sklicujejo na potrebo po vnaprejšnjem večinskem sprejetju tako novih podatkov kot tudi na pod­lagi novih podatkov pripravljenih novih razlag.

In to počnejo, čeprav je matematična zakonitost encimske kinetike sprememb na DNK ista kot pri radioaktivnem razpadu, kjer jo pa že priznavajo in uspešno uporabljajo.«


Učbenik Bližnjica do nemške književnosti

Učbenik Rosvite Šengelaja Bližnjica do nemške književnosti obsega 17 poglavij z osnovnimi podatki o nemških literarnih obdobjih; tipsko in vsebinsko raznolike (tudi igrive) vaje za usvajanje, ponavljanje in utrjevanje dejstev o nemški književnosti, hkrati pa za utrjevanje besedišča, ki je značilno za književnost; razen tega vsebuje krajše vaje za preverjanje bralnega razumevanja, rešitve.

Komu je učbenik namenjen?

Tistim, ki želijo iz kakršnega koli razloga ponoviti ali usvojiti osnovna dejstva o nemški književnosti in utrditi jezikovna sredstva, potrebna za predstavitev nekega literarnega obdobja;

Tistim, ki ga nemška literatura sicer ne zanima, zanimajo pa ga nemške ustreznice slovenskih poimenovanj (npr. razsvetljenstvo, pesnitev, kitica) in reševanje raznih jezikovnih nalog;

študentom germanistike kot repetitorij;

učiteljem nemščine na srednjih šolah (tudi učiteljem v 9. razredu nekaterih osnovnih šol) kot izhodišče za govorne vaje (npr. predstavitev nekega obdobja), za medpredmetno povezovanje (npr. razlike med slovensko in nemško romantiko) ali za neko drugo projektno delo;

učiteljem konverzacijskih ali drugih zahtevnih jezikovnih tečajev, kjer ni učbenika;

dijakom, ki želijo pri nemščini predstaviti neko literarno obdobje;

tečajnikom, ki želijo usvojiti in utrditi besedišče, značilno za neko literarno obdobje, ali ki pripravljajo govorni nastop v zvezi z neko literarno temo;

kandidatom, ki se pripravljajo na literarni del mednarodnega izpita iz nemščine, ali ki želijo študirati književnost v nemško govoreči državi.