Od leve proti desni: dr. Tina Osterman, p. dr. Edvard Kovač, Silva Matos in p. dr. Andrej Šegula. FOTO: Tatjana Splichal



Galerija Družina je včeraj gostila predstavitev knjige »Izviri vedrine« avtorice Silve Matos, ki je na dogodku sodelovala skupaj s piscem uvodne besede p. dr. Edvardom Kovačem, avtorjem fotografij p. dr. Andrejem Šegulo in povezovalko dr. Tino Osterman. V knjigi, ki je letos izšla pri Založbi Družina, je avtorica – sicer psihologinja in terapevtka –, ki je med drugim poznana tudi po delih »Utrinki življenja« in »Nevidne vezi«, pisala o sebi, o njej ljubih ljudeh, o ustvarjalnosti iščočega človeka, njegovi tankočutnosti in spoštovanju, o njegovem hrepenenju po tem, kar je, o odnosih, lepoti in grenkobi življenja, razvoju duha in navsezadnje tudi o ljubezni, ki premaga vse in pomirja dušo.



Pustolovščina duha

»Avtorica v sebi nosi metafizično ponižnost, torej ve, da najlepše in najvišje ne more priti iz nje same. Zato v življenju išče osebe, prek katerih bi se ji razodelo to, kar je za človeka onkrajno. Že na začetku bo priznala, da se ji je pogosto kaj pripetilo brez njene odločitve, nekdo jo je pač 'potisnil v vodo'. A je ob tem ne pograbi zmedenost duha, temveč ob drugem človeku zasluti klic po sočutju in ravno sočutje je njena življenjska pot, ki ji ostaja zvesta ob vzponih in padcih, radostnih doživetjih in trpkih dogodkih. Gre za 'pustolovščino duha', kot pravi naslov drugega poglavja,« je v spremni besedi zapisal p. Kovač.



Obrazi, ki so znali biti to, kar so

»Zgodovina moje poti je zelo pestra. Dolgo časa so me ocenjevali, da sem negotova, da se raje držim v ozadju, da potrebujem spodbudo. V resnici pa sem ugotovila, da je to moja velika prednost. Opazovala sem življenje, ljudi; ustvarila sem si mnenje o tem, kako delujejo, kaj je pristno, kje je samo zunanjost, kaj pa je bogastvo v človeku, ki ga nesebično deli. Zelo rada sem poslušala življenjske zgodbe in vedno občudovala starejše obraze, prekaljene z življenjem, ki so znali biti res čisto to, kar so. Zelo me je okrepilo zavedanje, kako pomembno je, da pridem ven iz svoje lupine. Čeprav sem včasih rajši pisala kot govorila, sem potem – ko je za mano tisoče predavanj, nastopov, seminarjev – kljub tremi, ki jo imam še vedno, naredila velik korak naprej,« je pojasnila avtorica Silva Matos.


Udeleženci pogovora, zatopljeni v vsebino knjige. FOTO: Tatjana Splichal


Knjiga je izšla letos pri Založbi Družina. FOTO: Tatjana Splichal


Od leve proti desni: dr. Tina Osterman, p. dr. Edvard Kovač, Silva Matos in p. dr. Andrej Šegula. FOTO: Tatjana Splichal


Iz življenja za življenje

Na predstavitvi je sodeloval tudi p. dr. Andrej Šegula, avtor v knjigi objavljenih fotografij. »Avtorica, ki jo poznam že 30 let in več, spretno prepleta svoje znanje, svojo duhovnost, duhovno doživljanje Boga, presežnost in to, da je dobra opazovalka življenja. Knjiga prihaja iz življenja, pisana je iz življenja za življenje. Druga pomenljiva stvar pa se mi zdi kronološki lok v delu – od veselja ob tem, ko se življenje rojeva, do upočasnitve življenja in trenutka, ko se zazreš čez prag večnosti. V tem delu se avtorica, občutek imam, ne ustraši konca, smrt ni tista prelomnica, ki bi se je človek ustrašil, temveč pogled čez. To me je res nagovorilo, pa še nisem v letih, ko bi moral o tem intenzivno razmišljati,« je poudaril Šegula.


Avtorica knjige Silva Matos. FOTO: Tatjana Splichal


Pisec uvodne besede p. dr. Edvard Kovač. FOTO: Tatjana Splichal


Avtor fotografij v knjigi p. dr. Andrej Šegula. FOTO: Tatjana Splichal