Razstava Izven okvirja predstavlja ustvarjanje umetnikov iz t. i. Kluba neodvisnih slovenskih likovnih umetnikov iz tridesetih let prejšnjega stoletja. Skupino je sestavljalo štirinajst pomembnih slovenskih umetnikov tistega časa: Zoran Didek, Boris Kalin, Zdenko Kalin, Stane Kregar, France Mihelič, Zoran Mušič, Nikolaj Omersa, France Pavlovec, Nikolaj Pirnat, Marij Pregelj, Karel Putrih, Maksim Sedej, Frančišek Smerdu in Evgen Sajovic. Delovanje kluba je odločilno zaznamovalo umetnost med obema vojnama, nato so člani kluba sooblikovali povojno umetnost in kulturo. Nekateri med njimi so postali prvi profesorji na ljubljanski likovni akademiji. 

Stane Kregar se predstavlja s petimi deli: Romar, Na kanapeju, Odisej, Sonata in Portret Nade Kreigher. FOTO: Ksenja Hočevar

Razstavo je Cankarjev dom pripravil v sodelovanju z Galerijo Božidar Jakac Kostanjevica na Krki; skoraj polovica (29) od 70  razstavljenih umetniških del je iz zasebnih zbirk in bodo javnosti predstavljena prvič.

Na razstavi je 70 del 14 umetnikov, ki so ustvarjali v tridesetih letih prejšnjega stoletja. FOTO: Ksenja Hočevar

Umetnost Neodvisnih – osrednja imena slovenske umetnosti

Umetniki, katerih dela so razstavljena, so študirali na akademijah v Zagrebu oz. v Pragi ter v zaostrenih političnih in gospodarskih okoliščinah tridesetih let v Kraljevini Jugoslaviji začenjali svoje profesionalne poti. Mladi umetniki so se povezali v klub, v okviru katerega so prirejali razstave, se borili za pravice umetnikov, ustanovitev Moderne galerije in likovne akademije, odkupe umetniških del, pisali v časopisih in revijah, prirejali umetniške plese in načrtovali študijska potovanja. »Umetnost Neodvisnih je izstopala iz povprečja umetnosti tridesetih let in pomenila pomemben prelom v takratnem umetnostnem življenju, njihovo vzpenjajočo se pot pa je prekinila druga svetovna vojna,« so zapisali ob rob razstavi v Cankarjevem domu. Štirinajst umetnikov z razstave se uvršča med osrednja imena slovenske in jugoslovanske umetnosti 20. stoletja. 

Karel Putrih, Mučenica, 1936, zasebna last. FOTO: Ksenja Hočevar

FOTO: Ksenja Hočevar

FOTO: Ksenja Hočevar

Na razstavi tudi pet redko videnih del Staneta Kregarja

Poleg kostanjeviške galerije in zasebnikov so dela za razstavo posodile tudi številne ustanove, med njimi tudi Zavod sv. Stanislava, med drugim so za razstavo posodili dela duhovnika Staneta Kregarja Na kanapeju, Odisej in Sonata. Na panoju spremlja razstavo tudi Kregarjeva misel: »Če hoče umetnost biti umetnost, mora ostajati v svojih temeljih ustvarjajoča. Narodni motiv pa tudi narava ne morejo in tudi ne smejo biti umetnikova gola podlaga za suženjski odtis. Resnična človeška umetnost raste vedno iz narave, iz narodne in socialne sredine in krepi njeno misel. Narodnost ni nekaj zunanjega, rekvizit, ki je podvržen programu, ampak je z osebnim življenjem človekovim neločljivo spojena zvestoba do samega sebe, zvestoba do človekove določenosti in pogojenosti. 

Razstava bo na ogled do 2. oktobra.