Prvo berilo: Verniki bodimo enega srca in enega duha, Apd 4,32–35; Ps 118;
drugo berilo: Vse, kar je rojeno iz Boga, premaga svet, 1 Jn 5,1–6

Iz svetega evangelija po Janezu (Jn 20,19–31)

Pod noč tistega dne, prvega v tednu, ko so bila tam, kjer so se učenci zadrževali, vrata iz strahu pred Judi zaklenjena, je prišel Jezus, stopil mednje in jim rekel: »Mir vam bodi!« In ko je to rekel, jim je pokazal roke in stran. Učenci so se razveselili, ko so videli Gospoda. Tedaj jim je Jezus spet rekel: »Mir vam bodi! Kakor je Oče mene poslal, tudi jaz vas pošiljam.« In ko je to izrekel, je dihnil vanje in jim dejal: »Prejmite Svetega Duha! Katerim grehe odpustite, so jim odpuščeni; katerim jih zadržite, so jim zadržani.«

Tomaža, enega izmed dvanajsterih, ki se je imenoval Dvojček, pa ni bilo med njimi, ko je prišel Jezus. Drugi učenci so mu torej pripovedovali: »Gospoda smo videli.« On pa jim je rekel: »Če ne vidim na njegovih rokah rane od žebljev in ne vtaknem prsta v rane od žebljev in ne položim roke v njegovo stran, nikakor ne bom veroval.« Čez osem dni so bili njegovi učenci spet notri in Tomaž z njimi. Jezus je prišel pri zaprtih vratih, stopil mednje in jim rekel: »Mir vam bodi!« Potem je rekel Tomažu: »Položi svoj prst sem in poglej moje roke! Daj svojo roko in jo položi v mojo stran in ne bodi neveren, ampak veren.« Tomaž mu je odgovoril in rekel: »Moj Gospod in moj Bog!« Jezus mu je rekel: »Ker si me videl, veruješ? Blagor tistim, ki niso videli, pa so začeli verovati!«

Jezus je vpričo svojih učencev storil še veliko drugih znamenj, ki niso zapisana v tej knjigi; ta pa so zapisana, da bi vi verovali, da je Jezus Mesija, Božji Sin, in da bi s tem, da verujete, imeli življenje v njegovem imenu.

Video razlaga za otroke

Iz tomaža Tomaž

Piše: Simon Potnik

Kaj pa ti verjameš? Oziroma: ali veruješ? V svoji sredi imamo izvedenca v neverovanju in še bolj v verovanju. Tomaževe besede »Če ne vidim na njegovih rokah rane od žebljev in ne vtaknem prsta v rane od žebljev in ne položim roke v njegovo stran, nikakor ne bom veroval« (Jn 20,25) odmevajo še danes. V čem je razlika med sodobnimi tomaži (namenoma z malo) in sv. Tomažem? Pravi Tomaž išče in zmore počastiti Boga: »Moj Gospod in moj Bog!« (Jn 20,28) Današnji tomaž ne verjame več v dobroto, ljubezen, v Boga, verjame pa v naključje, usodo, vremensko napoved, radijskega napovedovalca, horoskop, loto listek, v moč bogastva, v samega sebe.

Današnji tomaž ne verjame več v dobroto, ljubezen, v Boga, verjame pa v naključje, usodo, vremensko napoved, radijskega napovedovalca, horoskop, loto listek, v moč bogastva, v samega sebe.

Ko je vsakomur, ki na cesti najde uro, jasno, da ima ta ura lastnika in nekoga, ki jo je naredil, je taistim nemogoče sprejeti, da je vse, kar je, ustvaril Stvarnik. Vse te zakonitosti, fizikalni zakoni, moralne vrednote, želja po življenju, zaljubljenost, smisel za humor … današnji tomaži z lahkoto odkljukajo z velikim pokom. Ena sama knjiga ne more nastati z eksplozijo v tiskarni, pa je večja verjetnost, kot da bi kozmos nastal sam po sebi ali iz niča. Že samo enkratnost človeškega DNK zapisa je osupljiva. Ocenjuje se, da 1 gram DNK vsebuje do 215 milijonov gigabajtov spomina. Če bi želeli zapisati človeški DNK na A4 format, bi potrebovali 600.000 listov za eno osebo.

Način njegovega prihoda

O, tomaž!!! Prebudi vero, postani Tomaž, ki kleči pred Bogom in je pokončen v življenju. Marija si je izbrala boljši del, ob Jezusovih nogah polnino življenja. Desni razbojnik si je izbral boljši del: Jezus, spomni se me, ko prideš v svoje kraljestvo. Zahej si je izbral boljši del, polovico imetja je razdal in izbral Gospoda. Tomaž je izbral najboljšo pot, Jezusa samega. Iz dvomljivca postane častilec.

Ko smo v utesnjenosti s časom ali denarjem ali zdravjem ali v nezadovoljstvu z življenjem, samim seboj, Jezus pride pri zaprtih vratih. Ko ne morem več naprej, ko nisem več gospodar svojega časa, čustev, srca, ko postanem odsoten kot Tomaž, Jezus pride pri zaprtih vratih. Ne kaznuje me in se mi ne izmika. Mir vam bodi je njegova prisotnost. To je njegov način prihoda nekoč in danes.

Mir vam bodi je njegova prisotnost. To je njegov način prihoda nekoč in danes.

Mi smo tisti, ki bi Boga zagrabili za roko, ko bi nam ponudil prst. Pa dovoli, da se s prsti dotikamo ran na rokah, z roko njegove prebodene strani, z očmi gledamo Božje obličje in z usti prejemamo Rešnje telo.

Nedelja Božjega usmiljenja je. Če smo današnji evangelij poslušali, da bi verovali, se na nas zliva Njegovo usmiljenje, da bi živeli. Vero so izpovedali in v polnosti živeli apostoli in množica svetih. Zdaj je vrsta na nas.

Jezus, zaupam vate. Jezus, verujem vate.