Slovenska karitas je v okviru projekta MIND – Migracije. Povezanost. Razvoj izdala publikacijo Naš skupni dom. Povezanost migracij in razvoja v Sloveniji, ki jo je predstavila na okrogli mizi v torek, 14. maja, v galeriji Družine v Ljubljani.

Publikacijo je pripravila Slovenska karitas v sodelovanju z Inštitutom RS za socialno varstvo, organizacijo Global Migration Policy Associates (GMPA), Caritas Europa in predstavniki vladnih služb, nevladnih organizacij ter verskih skupnosti v Sloveniji.

Z intervjuji in raziskavami so predstavili zgodovinsko in sedanje stanje migracij v Sloveniji, osvetlili glavne izzive priseljevanja in odseljevanja, poudarili dobre prakse v Sloveniji ter pogled Karitas na migracije in celostni človeški razvoj.

Slovenska karitas pomaga vsakomur

V uvodu je zbrane pozdravil generalni tajnik Slovenske karitas mag. Cveto Uršič, ki je poudaril, da Slovenska karitas pomaga vsakomur, ne glede na njegovo narodnost, vzroke in vrste težave, in to tako z materialnimi kot tudi z nematerialnimi sredstvi, kot je psihosocialna pomoč. Že kmalu po nastanku je v začetku 90. let prejšnjega stoletja priskočila na pomoč beguncem z Balkana, prav tako skrbi za begunce in migrante tudi zdaj, ne glede na to, ali so svoj dom zapustili zaradi vojnih, ekoloških ali gospodarskih razmer.

V projektu Mind pomagajo ljudem, ki so morali zapustiti dom. Tudi Slovenci imajo izkušnje migracij zaradi vojne ali iskanja boljših delovnih razmer.

Uršič je dodal tudi, da o pomoči človeku govori tudi Sveto pismo in citiral Jezusove besede: »Kdor izmed vas je brez greha, naj prvi vrže kamen vanjo.« (Jn 8,7) in »Tako torej vse, kar hočete, da bi ljudje storili vam, tudi vi storite njim!« (Mt 7,12).

Kakšen je potencial migrantov?

Pri pripravi publikacije je sodelovala mag. Barbara Kobal Tomc, direktorica Inštituta RS za socialno varstvo. Ob začetku okrogle mize je povedala, da je sodelavce vodilo vprašanje, kako lahko migracije prispevajo v družbo oz. kakšen je potencial migrantov zanje in za družbo. Zavedajo pa se tudi pasti migracij, zato so nanje opozorili. Naredili so 20 intervjujev z migranti in tistimi, ki z njimi delajo, iz katerih so analizirali vpliv migracij na kulturo, gospodarstvo in družbo. Ob koncu so zapisali sklepe, ki naj pri vključevanju migrantov v družbo pomagajo slovenskim karitas in drugim, ki delajo z migranti.

Migracijam se ne moremo izogniti

Pri raziskovanju so ugotavljali, kakšni so izzivi priseljevanja in odseljevanja, je povedala Nina Stenko Primožič iz Slovenske karitas. Navedli pa so tudi primere dobre prakse. To se jim zdi pomembno, saj se migracijam ne moremo izogniti. Bile so v preteklosti in bodo tudi v prihodnosti.

V središče so postavili doživljanje človeka migranta, ki ima močno željo po boljšem in varnejšem življenju. Med izzivi so posebej omenili socialno demografske – migranti naj bi lahko pomagali uravnovesiti primanjkljaj delovne sile v narodu s hitro starajočim prebivalstvom in majhno rodnostjo, vendar ob urejeni celoviti politiki migracij.

Nina Stenko Primožič je dejala tudi, da je v Sloveniji samo okrog tisoč ljudi z medanrodno zaščito, med migranti pa gre večinoma za delavce iz zahodnobalkanskih držav, sicer je Slovenija tranzitna država.

O migrantih so na okrogli mizi spregovorili tudi Davide Gnes iz Caritas Europe, dr. Dejan Valentinčič z Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Uroš Vajgl, vodja Sektorja za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč na Ministrstvu za zunanje zadeve RS, s. Slavka Cekuta, misijonarka in prostovoljka Škofijske karitas Novo mesto, in Goran Popović, ravnatelj OŠ Livada v Ljubljani. Okroglo mizo je povezoval Alen Salihović.

V tem tednu bodo sodelavci Karitas in partnerji v projektu MIND javnosti predstavili svoje publikacije Naš skupni dom še v desetih drugih državah EU.