Od življenjske kalvarije do srečanja z Jezusom in osebnega vstajenja je trnjeva pot, ki jo je prehodila Cvetka, ki se je odzvala na povabilo za osrednje praznično pričevanje. »Vsem želim povedati, kakšne čudovite stvari Bog naredi po ljudeh in v ljudeh, če se mu damo na voljo.«

Njeno življenje je zaznamovano z nezaželenostjo, zlorabo, alkoholom in splavom. »Bila sem kakor na peklenski gugalnici, ko nimaš moči, da bi se osvobodil nečesa, za kar veš, da ni prav, pa te vseeno posrka in drži v krempljih,« pričuje Cvetka. »Čutila sem, kakor da me nikjer ne sprejemajo. Drugi so mojo ranjenost pa tudi sočutje in odprtost začutili in manipulirali z menoj, me izkoriščali.«

Očetova smrt zaradi alkoholizma in bratov samomor sta bila trenutka, ki sta jo tako pretresla, da je spoznala, da mora svoji kalvariji narediti konec. Klic na romanje v Kompostelo je bil tisti, ki jo je popeljal na novo življenjsko pot, na kateri je občutila Božjo milost.

 Veste, takrat se zgodi vstajenje, ko res vidiš in rečeš: »Bog, jaz ne morem več.« FOTO: Marjan Pogačnik

Na straneh za duhovnost boste lahko brali, kdo je velikonočni kristjan in kako se to kaže v konkretnosti. Svoja izkustva so delili Eva Markovič, Jožica Ličen in Boštjan Kopirivec.

Obredje velikega tedna nam ponuja vso lepoto bogoslužja, ki je prežeto s simbolno govorico. Postavlja pa nam tudi vprašanja: Ali je lepota bogoslužja v estetiki? Kakšen je pomen posameznih gest, dejanj, besed in simbolov? Kaj se skriva v ozadju simbolne govorice? Kje naj se naučimo brati simbole? Kako naj se usposobimo za polno življenje bogoslužnih dejanj, da ne bo maša le naša dolžnost, ampak nekaj, po čemer nas žeja? Odgovore smo iskali v apostolski spodbudi papeža Frančiška Srčno sem želel, ki vabi k razmišljanju o lepoti in resnici krščanskega praznovanja, in v pogovoru s sestro Boženo Kutnar.

Kaj imajo skupnega procesije, eksplozije in zajci? Veliko noč zaznamujejo tudi številni običaji, ki se po svetu precej razlikujejo. O nenavadnih običajih in kaj je njihovo skupno sporočilo, piše Rob Blažič.

 Srečanje Jezusa in Marije na velikonočno jutro na Siciliji. FOTO: AFP

K osrednjemu pogovoru smo povabili celjskega škofa Maksimilijana Matjaža, ki je pri SŠK odgovoren za sinodo. Pogovarjali smo se o uresničevanju sinodalnega procesa, o prebujanju laikov in drugih izzivih Katoliške cerkve v Sloveniji. »Ne želim se predajati raznim pesimističnim pogledom spričo umiranja, staranja, manjšanja števila in tako dalje, ker vidim, da je vsaka kriza pravzaprav tudi kairos, je velika priložnost, da se prečistimo, osvobodimo, bolj zagledamo v bistveno, da lahko naredimo nove korake.«

Celjski škof Maksimilijan Matjaž. FOTO: Vid Ponikvar