Izredno sveto leto
Izredno sveto leto
V majskem eseju z naslovom Boj za življenje beremo: »Jezus je vstal od mrtvih in nam dal upanje našega vstajenja, zato moramo danes živeti v moči tega vstajenja.« Poleg prerojenja za živo upanje (prim. 1 Pt 1,3) smo dobili vrsto izzivov – določenih dejanj, ki jih moramo opraviti. Zato se v različnih okoliščinah in ob različnih dogodkih pripravimo na boj. Junijski esej predstavi papeža Frančiška kot papeža, ki posluša. Papež Frančišek je v dveh letih po izvolitvi hitro postal junak vere. Nedavna raziskava je pokazala, da ima v Evropi štiriinosemdesetodstotno podporo. Celo v krajih, kjer je manj kristjanov ali kjer je manj poznan, je priljubljen. Podpira ga štiriinštirideset odstotkov Afričanov in enainštirideset odstotkov Azijcev. Zgodba papeža Frančiška o ponižnosti in srečevanju z ubogimi nam pripoveduje, da »je zaradi ščepca usmiljenja svet toplejši in pravičnejši«. Frančišku pa ni samo do tega, da bi ljudem pripovedoval svojo zgodbo. Zelo ga zanimajo tudi zgodbe drugih. V Cordobi in Buenos Airesu je začel poslušati zgodbe ubogih in brezdomcev. Kot papež nenapovedano kliče ljudi, ki mu pišejo, in jih posluša pa tudi moli z njimi in jim svetuje … V rubriki Pričevanje svetosti pa iz Tobitove knjige spoznamo angela sv. Rafaela, ki nas uči spremljati ljudi na poti vere. »Rafael je pomagal Tobitu in Tobiju, da sta zaupala božjim načrtom. Seveda ne moremo pričakovati, da bomo vedeli toliko kot angel, lahko pa verujemo, zaupamo in pričujemo o zaupanju v Gospoda. Pravzaprav smo lahko zaradi vere v Gospoda mirni, ko spremljamo druge. Navsezadnje vsakogar izmed nas spremlja angel varuh!«