Prvič se je zgodilo, da so v istem mestu našli dve sinagogi iz obdobja drugega templja, izraelski časnik Haaretz navaja besede vodje izkopavanj. Že leta 2009 so v Magdali odkrili eno najstarejših sinagog na svetu, ki izvira iz obdobja med letom 50 pred Kristusom in letom 100 po Kristusu.

Že leta 2009 so v Magdali odkrili eno najstarejših sinagog na svetu.

»Odkritje druge sinagoge v tej galilejski naselbini osvetljuje družbeno in versko življenje Judov v tem obdobju in odseva potrebo po posebnem prostoru za branje in preučevanje Tore ter družabna srečevanja,« je po navedbah časnika Jerusalem Post pojasnila ena izmed vodij izkopavanj, Dina Avshalom-Gorni.

Mesto Magdala v svojih zapisih omenja judovsko-grški zgodovinopisec Jožef Flavij, v evangelijih pa ga omenjajo kot rojstni kraj Marije Magdalene. Marija Magdalena – imenovana tudi Marija iz Magdale – je bila ena izmed žena, ki so potovale z Jezusom ter doživele njegovo križanje in vstajenje. »Lahko si predstavljamo, da je Marija Magdalena skupaj s svojo družino in drugimi prebivalci Migdala (Magdale) prihajala v sinagogo, kjer se je udeleževala verskih in občestvenih dogodkov,« je pojasnila Avshalom-Gornijeva.

Marija Magdalena – imenovana tudi Marija iz Magdale – je bila ena izmed žena, ki so potovale z Jezusom ter doživele njegovo križanje in vstajenje.

Najdbo prve sinagoge leta 2009 so arheologi označili kot senzacijo, saj so sredi osrednje dvorane našli kamnito kocko s podobo sedemramnega svečnika v jeruzalemskem templju. Po navedbah pristojnih v vsem svetu poznajo le šest sinagog iz obdobja pred uničenjem jeruzalemskega templja leta 70.

Novo odkrita sinagoga je manjša od prve in očitno ne tako bogato okrašena. Po navedbah arheologov je kvadratne oblike, zgrajena iz bazalta in apnenca, sestavlja pa jo osrednja dvorana in dva stranska prostora. V enem od manjših prostorov je kamniti regal, ki je po mnenju izvedencev služil za shranjevanje zvitkov Tore.