Skozi Confessio lahko dobro spoznamo življenja sv. Patrika in poznoantične krščanske misli. Začne se z besedami: »Jaz sem Patrik, preprost grešnik, najbolj ubog od vseh verujočih in ničvreden v očeh mnogih.« Knjigo je prevedel Gašper Kvartič, Patrik Benedičič pa se je z ilustriranimi inicialkami zgledoval po zgodnjesrednjeveških rokopisih. »Želel sem združiti karolinško tradicijo (upodabljanje figur) s keltskim principom (geometrijski vzorci),« je povedal v intervjuju za Mladi val. Patrikov zgled vidi v tem, da si je kot škof prizadeval za ljudi v stiski (npr. osvobajal je sužnje).

Gašper Kvartič pa je Patrika opisal takole: »Patrik je bil vzgojen v krščanski družini, tako da je osnovo imel, vendar mu vera ni bila blizu. Nato so ga ugrabili, v suženjstvu pa je spoznal Boga. K razmišljanju o duhovnosti in Bogu ga je privedlo dejstvo, da mu je bilo odvzeto vse (starši, domovina …). Začel je razmišljati o sebi, o tem, kaj je življenje, kaj prava vera in zakaj mora biti hvaležen. Mladi pa imamo danes 'vse', dokler ne pride do kakšne nesreče. Kot da se ne bi zavedali, je vse to minljivo … No, morda bi torej laže rekli, da je bolj svarilo kot zgled.«

Če boste danes morda v čast sv. Patriku spili kakšno irsko pivo, pa se le spomnite tudi na svetnika in si ga vzemite za zgled.