Ob 109. svetovnem dnevu migrantov in beguncev, ki smo ga obhajali minuli konec tedna, je Tony za spletni portal Vatican News delil svojo pretresljivo zgodbo o migraciji iz Sirije v Avstrijo in nazadnje na Hrvaško: tam so ga sprejeli in danes pomaga migrantom, ki so na poti v zahodnoevropske države. Kot je pojasnil v pogovoru za vatikanski spletni portal, so bile za vojno potrebne skupine mladih borcev: »Nekaj bi rad pojasnil: k odhodu iz domovine me ni spodbudilo vojno stanje kot tako – šlo je za državljansko vojno, v kateri smo se borili med seboj kot en narod.«

Tony se je na majhnem, prenatrpanem čolnu iz Turčije prebil do Grčije, kar je bil najnevarnejši del potovanja.

Iz Libanona se je odpravil v Zahodno Evropo, najprej v Avstrijo, s seboj pa je nosil »le upanje«. Njegovo mesec dni dolgo potovanje ga je vodilo po nevarnih poteh, spal je v gozdovih, na vlakih in avtobusih. Prečkal je Turčijo in se nato na majhnem, prenatrpanem čolnu prebil do Grčije, kar je bil najnevarnejši del potovanja. Iz Grčije je potoval skozi Makedonijo in Srbijo, od tod je prišel na Madžarsko. »Madžarska je imela zaprto mejo, zato smo spali v gozdu in čakali, da jo bodo odprli,« pojasnjuje Tony. Zatem je prečkal Hrvaško in nato se nato peš odpravil do Avstrije.

Tony danes dela pri Jezuitski službi za begunce. FOTO: Vatican Media

V prtljagi »le upanje«

Tony je potoval brez osnovnih življenjskih potrebščin. Večino časa je bil lačen in utrujen in kot pravi, ga je pri življenju držalo le upanje: »Upanje na varno življenje, ne le zame, ampak tudi za vso mojo družino, moje starše, brate in sestre. V Siriji ne bi mogli živeti brez zunanje pomoči, saj so razmere tam zelo, zelo slabe.«

Septembra 2016 je bil deportiran na Hrvaško: tam je spoznal dobre ljudi, ki so mu pomagali, zato se je odločil, da ostane.

Šest mesecev je v Avstriji čakal na pridobitev potrebnih dokumentov, septembra 2016 pa je bil nazadnje deportiran na Hrvaško, kjer je spoznal dobre ljudi, ki so mu pomagali, zato se je odločil, da tam ostane.

Tony pomaga družinam migrantov in beguncev. FOTO: Vatican Media

Danes hrvaški državljan

Danes je hrvaški državljan. Zadnja tri leta dela pri Jezuitski službi za begunce (JRS) v Zagrebu, kjer se je poročil s sodelavko. Zdaj se posveča pomoči ljudem na poti, ki prečkajo Hrvaško. Brez težav se vživi v njihove razmere, saj jih je nedolgo tega izkušal tudi sam: »Lahko jim nudim pomoč, kakršne sem bil sam deležen.«

Na koncu koncev smo vsi ljudje in upam, da bomo drug z drugim ravnali človeško.

Tony pripoveduje, da je med svojim bivanjem v Evropi doživel veliko strahu pred migranti. »Povsod so ljudje, ki te sprejmejo, in takšni, ki te ne sprejmejo, v vsaki državi. Zahvalil bi se rad enim in drugim, saj spoštujem mnenje vsakega posameznika. Na koncu koncev pa smo vsi ljudje in upam, da bomo drug z drugim ravnali človeško.«