Svojo izkušnjo želim deliti, ker je bilo to eno najbolj čustveno intenzivnih obdobij mojega življenja, v katerem sem z umirajočim očetom vzpostavila odnos, po katerem sem pravzaprav hrepenela vse življenje. Odnos, v katerem se je razodel Bog.

Moj oče je bil rojen v kmečki družini na Dolenjskem nekaj let pred začetkom druge svetovne vojne, bil je tretji od petih sinov. Otroštvo in mladost je preživljal v domačem kraju, ko pa je spoznal svojo ženo, mojo mamo, sta se preselila na Gorenjsko, kjer je dobil zaposlitev. Njegov stric je bil domobranec, ki je pobegnil v Argentino, zaradi tega je bil oče v domačem kraju nezaželen in je izgubil zaposlitev, kljub temu da je bil izobražen in prizadeven delavec. Ustvaril si je družino z dvema otrokoma, za katero je prizadevno skrbel in zagotovil meni in bratu ugodne pogoje za izobraževanje, življenje in osamosvojitev. Bil je delaven človek, ročno spreten, inteligenten in aktiven športnik. V mladosti je igral v narodnozabavnem ansamblu....