Izkoreninimo revščino do leta 2030
Izkoreninimo revščino do leta 2030
Foto: Tatjana Splichal
Slovenska karitas ob letošnjem dnevu boja proti revščini, ki je bil 17. oktobra, želi opozoriti predvsem na vse večji problem revščine zaposlenih in tistih, ki nimajo možnosti za vstop na trg dela. V Sloveniji kar 40.000 gospodinjstev redno prejema pomoč na Karitas s hrano in drugimi najnujnejšimi pripomočki za življenje.
Slovenska karitas se ob dnevu boja proti revščini pridružuje pozivu Caritas Europa k izkoreninjenju revščine:
»Danes, 25 let po tem, ko je Generalna skupščina Združenih narodov 17. oktobra razglasila za Mednarodni dan boja proti revščini, Caritas Europa poziva evropske države, naj resneje sprejmejo svojo zavezanost uresničevanju prvega cilja trajnostnega razvoja: Odpraviti vse oblike revščine povsod po svetu.
Od finančne in gospodarske krize leta 2008 je bil dosežen znaten napredek v smislu zmanjševanja brezposelnosti, vendar ne brez posledic. Stroge in varčevalne politike pod pritiskom določajo nizke plače, zato je danes število zaposlenih revnih v Evropi višje kot pred krizo. Zaposlovanje je izhod iz revščine, vendar le, če obstajajo zaposlitve za dostojno plačilo.
Vendar samo zaposlovanje ne bo izkoreninilo revščine v Evropi. Potrebujemo tudi boljše sisteme socialnega varstva in politike, usmerjeno v družino. Čas je, da naši voditelji vlad pokažejo politično odgovornost in zagotovijo razpoložljive pravne instrumente in finančne vire za izkoreninjenje revščine.
"Naši voditelji morajo zagotoviti, da nihče ne bo ostal pod pragom revščine. To je mogoče storiti, če vzpostavijo pravične in trajnostne socialne modele, ki imajo družinsko politiko v središču pozornosti in ki zagotavljajo vključujoče trge dela ter dostop do ustreznih sistemov socialne zaščite za vse.«, je povedal Jorge Nuño Mayer, generalni tajnik Caritas Europa.«
Karitas pri redni pomoči 40.000 gospodinjstvom zaznava podobne probleme tudi v Sloveniji, saj smo vsak dan soočeni z dejstvi,
Kljub nekaterim pozitivnim ekonomskim kazalcem revščina v Sloveniji še vedno ostaja prisotna v veliko večji meri kot pred začetkom gospodarske krize, predvsem se poglablja za tiste, ki so že nekaj let potisnjeni na socialno obrobje. Več kot besede pa pove zgodba družine iz okolice Ljubljane, ki prejema pomoč Škofijske karitas Ljubljana:
»Petčlanska družina, kjer sta zaposlena oba starša. Oba mesečno dobita minimalno plačo. Gospod je zaposlen kot varnostnik, gospa je čistilka. Za tri otroke, osnovnošolce dobita malo čez 200,00 EUR otroškega dodatka. Za življenje v podnajemniškem stanovanju plačujeta 400 EUR najemnine in nista upravičena do subvencije najemnine. Zadnji otrok je otrok s posebnimi potrebami in potrebuje dodatno nego in pomoč staršev. Živijo zelo skromno, vsak strošek imajo skrbno odmerjen. Kadar zbolita bolniške ne koristita, saj se jima bolniška zelo pozna pri višini plače. Pozimi zelo varčujeta z ogrevanjem, da ne bi bile položnice previsoke in bi jih zmogli poravnavati.«
Imre Jerebic, generalni tajnik Slovenske Karitas
