Slomšek velja za slovenskega šolnika z iskro, danes bi rekli, bil je učitelj s karizmo. Bil je »prvi učitelj slovenščine v celovškem bogoslovju«. Predstojniki so mu dovolili, da je že kot bogoslovec poučeval sovrstnike slovenščino z žarom in zavzetostjo ter uspehom, da je dobil pohvalo in priznanje za uspešno delo.

Ko pa je leta 1829 postal spiritual, je imel še več možnosti za poučevanje. Čutil je tudi potrebo, da prihodnje duhovnike prepriča, da bodo med ljudmi uspešni le, če bodo imeli čut in veselje do maternega jezika. Vesel je bil, ko so začeli pisati prve prispevke in pesmi, najprej za interno uporabo ob praznovanjih in pozneje za objavo. Bil je pa zgrožen, ko so mu nekateri nemško misleči posamezniki oporekali, češ da Slovenci nimamo nobene perspektive in da je naša slovenščina jezik konjskih hlapcev. V tolažbo in veselje mu je bil prav tedaj tudi pesnik France Prešeren, ki je s svojimi dovršenimi umetniškimi pesmimi segel v sam svetovni vrh in s tem dokazal, da je...