Tej tematiki je bila (znova) posvečena zadnja seja Komisije Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, ki jo vodi zgodovinar dr. Jože Dežman. Na sejo, ki je bila 12. novembra, so bili povabljeni tudi predstavniki zainteresirane javnosti (zlasti svojci žrtev in združenja, ki jih predstavljajo).

Eden od povodov za razpravo na seji je bil junijski apel, ki ga je podpisalo okoli 300 duhovnikov, osredinja pa se na zahtevo, da morajo svojci in duhovniki imeti dostop do 3.450 žrtev iz Jame pod Macesnovo gorico, ki so začasno shranjeni v Kočevju. Ta »začasnost« traja že več kot dve leti, ker je zahteva svojcev, naj bodo te žrtve pokopane v prestolnici slovenske države, trčila ob blokado vrha ljubljanske mestne oblasti; ta se sprenevedavo izgovarja, da so lahko te žrtve pokopane kjer koli drugje, v Ljubljani pa zanje pač ni prostora. Toda ali taka »argumentacija« vzdrži?

Grobnica nepokopanih žrtev, Romov, vojnih ujetnikov in civilistov v glavnem mestu bo ... Ljubljano vzpostavila kot resnično prestolnico vseh Slovencev in državljanov Slovenije.

»Zakaj je prestolnica Slovenije dolžna sprejeti vse slovenske žrtve« je naslovno sporočilo izjave, ki jo je po torkovi seji sprejela in danes objavila komisija za prikrita grobišča. Eden ključnih argumentov iz izjave je naslednji: »Grobnica nepokopanih žrtev, Romov, vojnih ujetnikov in civilistov v glavnem mestu bo preprečila marginalizacijo velikih skupin prebivalstva in Ljubljano vzpostavila kot resnično prestolnico vseh Slovencev in državljanov Slovenije.« Izjavo v nadaljevanju objavljamo v celoti.

Izjavo komisije za prikrita grobišča je pripravil njen član, arheolog in umetnostni zgodovinar dr. Milan Sagadin. FOTO: Bogomir Štefanič

Zakaj je prestolnica Slovenije dolžna sprejeti vse slovenske žrtve

Komisija Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč je na svoji seji 12. novembra obravnavala in sprejela naslednjo izjavo, ki jo je pripravil dr. Milan Sagadin: 

Tako med drugo svetovno vojno umorjeni Romi kot po njej umorjeni slovenski vojni ujetniki in civilisti so bistven del slovenskega narodovega telesa. Njihovo smrt v obsegu, ki so ga razkrile raziskave, je nacionalna tragedija. Tem žrtvam Republika Slovenija priznava pravico do groba in spomina.

Glavno mesto vsake države ni le največje ali veliko mesto, pač pa vedno tudi srce nacije, identifikacijsko središče vseh državljanov.

Glavno mesto vsake države ni le največje ali veliko mesto, pač pa vedno tudi srce nacije, identifikacijsko središče vseh državljanov. Kot tako mora v svojem spomeniškem fondu ohranjati spomin na vsa narodova zmagoslavja in dosežke, pa tudi na vse njegove tragedije. To je preprosto državotvorna dolžnost prestolnice, ki nima le pravice biti najlepša. Zato je bila npr. povsem upravičena postavitev spomenika žrtvam letalske nesreče na Korziki in ohranjanje grobišč tujih armad na Žalah.

Grobnica nepokopanih žrtev, Romov, vojnih ujetnikov in civilistov v glavnem mestu bo tako preprečila marginalizacijo velikih skupin prebivalstva in Ljubljano vzpostavila kot resnično prestolnico vseh Slovencev in državljanov Slovenije.

Predsednik Komisije:

dr. Jože Dežman