Zato ga v Cerkvi na Slovenskem uvrščamo med mučence 20. stoletja. V župniji Gomilsko, kjer je preživel otroštvo in mladost po preselitvi njegove družine iz Sv. Jurija ob Taboru, pa so se ga v nedeljo, 12. marca, spomnili s slovesno mašo (pred njo so mladi molili križev pot) , ki jo je v župnijski cerkvi sv. Štefana ob somaševanju domačega župnika Martina Cirarja, žalskega župnika Vlada Bizjaka in prof. dr. Alojza Pirnata daroval upokojeni škof dr. Stanislav Lipovšek. Slavja se je udeležilo in sodelovalo pri njem tudi pet bogoslovcev iz ljubljanskega bogoslovja. Prepevali so združeni pevski zbori, župnijska otroški in odrasli zbor ter moški kvartet Gomilsko.

Pri maši je sodelovalo tudi pet bogoslovcev iz ljubljanskega bogoslovja. FOTO: Jože Potrpin

Na pepelnično sredo pred osemdesetimi leti so na dvorišču zapora nacisti postrojili vse zapornike. Začeli so izbirati talce za streljanje. Vsak deseti je moral stopiti iz vrste. Franc Žvan iz Hoč je bil ravno deseti. Poleg njega je stal v vrsti Završnik, star komaj šestindvajset let. Ko so Nemci zapisovali imena in med seboj debatirali, je Izidor rekel Frančeku: »Fant, ti si še mlad. Vso bodočnost imaš pred seboj.« In potem sta zamenjala mesti v vrsti. Petindvajset odbranih so odpeljali na streljanje, Franček pa je ostal v zaporu. Skoraj bi vse o duhovniku Izidorju po vojni potihnilo. 

Pred mašo so mladi molili križev pot. FOTO: Jože Potrpin

Olga Žvan pa je povedala: »Kmalu po poroki mi je mož povedal: 'Ti, Olga, ne bi dobila mene, če me ne bi rešil smrti en duhoven v arestu v Mariboru'.« Sicer za to junaško dejanje ljubezni še dolgo potem nismo vedeli. Dvajsetletni fant, za katerega se je žrtvoval Završnik, je bil pred smrtjo (s svojim rešiteljem se je srečal po odhodu v večnost 22. septembra 1997) daljši čas v bolnišnici v Ljubljani. Tudi duhovnikoma Franciju Mikliču in Alojzu Snoju, ki sta ga obiskovala, je pripovedoval o tem. Pred časom pa je škof Lipovšek slovensko javnost seznanil, da imamo tudi Slovenci svojega Kolbeja. Ob stoletnici njegovega rojstva je Karel Gržan napisal o njem knjigo »Zmagovita ljubezen«. Ker je njegovo mučeništvo jasno dokazljivo – gre za storjeno dejanje iz ljubezni do bližnjega - so se ob letošnji obletnici njegove smrti na celjski škofiji odločili, da bodo zaprosili za začetek samostojnega postopka za njegovo beatifikacijo.

Prepevali so združeni pevski zbori, župnijska otroški in odrasli zbor ter moški kvartet Gomilsko. FOTO: Jože Potrpin

Škof Lipovšek je na začetku pridige spomnil, da so se tokrat znova zbrali na Gomilskem, »da se temu pričevalcu, našemu mučencu duhovniku Izidorju, ali kot ste mu po domače rekli, našemu Darku, ob 80. obletnici v imenu naše škofije in vse Cerkve v Sloveniji zahvalimo, da je dal življenje za mladega fanta in tako postal 'slovenski Maksimilijan Kolbe'«. Poljaki so se svojemu rojaku primerno oddolžili in poskrbeli, da ga je sv. papež Janez Pavel II. razglasil za svetnika. 

Ob škofu Lipovšku so somaševali domači župnik Martin Cirar, žalski župnik Vlado Bizjak in prof. dr. Alojz Pirnat. FOTO: Jože Potrpin

»Kaj pa mi? se je škof vprašal. »Mi pa smo domala osemdeset let molčali in nasedali raznim silam teme, ki so se dobro zavedale, kaj pomeni tako junaško pričevanje mladega duhovnika.« Zahvalil se je tistim posameznikom, ki so poskrbeli, da bi imena in junaška pričevanja naših mučencev ne utonila v pozabo. In tudi vsi podatki, ki jih je škof naštel, kot je dejal, spadajo v spominsko mašo: »Da bi začutili, kako potrebno je soočenje z resnico, da bi naredili še naslednji korak, ki je sprava, odpuščanje; sporočilo, ki ga daje to obdobje zgodovine našega naroda in življenja Cerkve v teh težkih časih… 

Verniki so napolnili župnijsko cerkev sv. Štefana na Gomilskem. FOTO: Jože Potrpin

Mnogi evropski narodi so že prehodili to pot in duhovno prerasli temna obdobja svoje zgodovine. Tudi pri nas se nekaj premika v tej smeri posebej tam, kjer so kraji trpljenja, nasilja in smrti postali kraji molitve in bratskega srečanja, in tudi sprave med sprtimi in razdvojenimi sorodniki, in tudi med ubijalci in žrtvami. Tudi današnje srečanje in naša skupna molitev in daritev naj pomaga, da bomo vsi složno in potrpežljivo iskali pota in načine, da se bomo približali osnovnim zahtevam kulture in civilizacije in vsem žrtvam omogočili, da imajo svoje ime in svoj grob. Pa ne samo to. Iz te zemlje prepojene z mučeniško krvjo, iz tega v ljubezni darovanega življenja, trpljenja in smrti klije novo življenje, za posvečenje, srečo in blagor našega naroda in Cerkve v naši domovini. Svetniki, mučenci, še posebej duhovniki – mučenci imajo tu nenadomestljivo vlogo.«

Duhovnik Izidor Završnik je daroval svoje življenje za mladega fanta. FOTO: Jože Potrpin