Hitro po drugi svetovni vojni in vzpostavitvi komunističnega režima, leta 1946 in 1947, je arheolog Josip Korošec na grajskem griču na Ptuju, na zahodnem platoju, ki ga na severni strani zamejuje velika stavba žitnice, izvedel obsežno arheološko izkopavanje. Poleg številnih grobov je naletel tudi na temelje objekta, za katerega je razmeroma hitro sklenil, da gre za »slovansko svetišče« iz 7. stoletja. Vsi seveda tej interpretaciji niso verjeli in so mu nasprotovali. Franjo Baš, direktor mariborskega muzeja, je posebej ostro zavračal Koroščevo tezo in predlagal, da gre za negativ stolpa. Vsekakor je šlo za enega izmed najbolj perečih problemov arheologije na Slovenskem.

Izkopavali so izjemno kompleksno in multiperiodno najdišče

V dveh sezonah arheoloških izkopavanj na ptujskem gradu so odkrili več kot 300 grobov iz pozne antike in zgodnjega srednjega veka, različnih rimskih objektov in ostankov prazgodovinske naselbine. Najdišče je bilo izjemno kompleksno in takšno multiperiodno najdišče bi bilo težko izkopati in interpretirati tudi danes, kaj šele v letih 1946 in 1947, ko so bili pogoji daleč od idealnih za »objektivne« arheološke analize. Če je bil v prvi sezoni poudarek na antropološki analizi okostja in arheološkem preučevanju nagrobnih artefaktov, je bil namen druge sezone nadaljnje raziskovanje in varovanje strukture, ki jo je Korošec interpretiral kot »staroslovansko svetišče«.

Ptujski grad, t. i. zahodni plato. FOTO: Ivo Žajdela

Zanimivo ozadje odkritja »zloglasnega objekta« na Ptuju

Izidor Janžekovič v knjigi Slovansko svetišče ali srednjeveški stolp?, izdala jo je Znanstvena založba Filozofske fakultete v Ljubljani, v treh delih obravnava enega izmed najbolj temeljitih problemov arheologije pri nas, in sicer »staroslovansko svetišče« na Ptuju.

Avtor je prikazal zanimivo ozadje odkritja tega »zloglasnega objekta« v pestrih in »podivjanih« prvih letih povojne Jugoslavije med velikimi arheološkimi izkopavanji na ptujskem gradu. Kot je zapisal, so v novonastali državi Korošec in druščina izkopavali »z nalogo« boja za narodno ozemlje po nemški okupaciji med drugo svetovno vojno.

Za interpretacijo »objekta« kot »staroslovanskega svetišča« je bila ključna nemška okupacija in poskus ponemčenja južne Štajerske ter drugih okupiranih ozemelj v Sloveniji. Takoj po njej, po letu 1945, pa nastop novega, komunističnega totalitarizma.

Ptujski grad; na zahodnem platoju, ki ga na severni strani zamejuje velika stavba žitnice. FOTO: Ivo Žajdela

Janžekovič je preučil temeljne trditve za in proti

Izkopavanja je avtor postavil v širši okvir povojne gradnje države in nacije (Jugoslovanov), ko so tudi arheologi in zgodovinarji pomagali postavljati novo državo na nove temelje.

Problem staroslovanskega svetišča na ptujskem gradu je avtor predstavil s soočenjem argumentov glavnih akterjev, Josipa Korošca in Franja Baša. Preučil je temeljne trditve za in proti interpretacije »objekta« kot svetišča, s tem da je dodal rezultate novejših raziskav in relevantne sorodne primere iz bližnje ter širše okolice po Evropi.

Poglobil se je v primerjavo s severnonemško Arkono, ki je bila temelj Koroščeve teze. Nato se je osredinil na arhitektonske probleme »objekta« in morebitno rekonstrukcijo. Predstavil je argumente za obravnavo »objekta« kot negativa srednjeveškega oziroma po zadnjih tezah morda celo poznoantičnega stolpa.

Ptujski grad, predromanski stolp zamejuje t. i. zahodni plato. FOTO: Ivo Žajdela

Ključno zgodovinsko vprašanje kontinuitete in preloma

Avtor se je posvetil še ključnemu zgodovinskemu vprašanju kontinuitete in preloma. V tretjem delu te »detektivske« raziskave se je namreč odmaknil od vprašanja »svetišča« in se dotaknil širšega konteksta Ptuja v času od pozne antike do visokega srednjega veka. Rdeča nit je kontinuiteta (tudi poselitve ptujskega grajskega griča), specifično pa se je posvetil trem perečim problemom. Prvi je kontinuiteta med ljudstvi in kulturami na prehodu iz romanizirane antike v slovanski srednji vek. Drugi je kontinuiteta vere oziroma »trk« stare »poganske« vere z »novo« krščansko vero v zgodnjem srednjem veku. Tretji je družbenopolitična kontinuiteta oziroma uveljavitev fevdalnega reda pred madžarskimi vpadi in po njih. Pri raziskavi je primerjal različne vire, od arheoloških in zgodovinskih do filoloških in geografskih, pri čemer je ponudil pri nekaterih virih novo branje in interpretacijo.

Ptujski grad, žitnica, ki jo bodo začeli obnavljati, v njej bo razstavišče ptujske arheologije. FOTO: Ivo Žajdela

Ali naj znanost služi »plemeniti laži« ali pa »resnici«?

Kot je o tej natančni in izjemno zanimivi raziskavi zapisal dr. Simon Malmenvall, je avtor »podrobno raziskal zakulisje problematike in predstavil izvirno tezo, zakaj je do napačne interpretacije v letih po drugi svetovni vojni sploh prišlo ... Zaključek monografije naslavlja številna pomembna vprašanja o naravi znanosti kot take. Do katere mere so znanstveniki sploh lahko neodvisni – tako v totalitarnih kakor tudi v demokratičnih sistemih. Kako interesi posamezne države vplivajo na raziskave? Odprta ostaja dilema, ali naj znanost služi 'plemeniti laži' ali pa 'resnici'.«

Zgodovinar Janez Mlinar pa: »Študija je plod več kot desetletne raziskave, ki je vključevala raziskovalne obiske arhivov, muzejev, knjižnic in drugih dediščinskih zavodov po Sloveniji in okoliških državah. Avtor je v pričujoči interdisciplinarni študiji učinkovito uporabljal arheološke, zgodovinske, filološke in geografske vire ... Z izredno živim jezikom in smislom za pripoved je predstavil zapletene odnose med glavnimi akterji in kako so na njih vplivale osebne, karierne ter ideološke razmere.«

Izidor Janžekovič med predavanjem na Ptuju 4. aprila 2019. VIR: petv.tv

Izidor Janžekovič je prejel Prešernovo nagrado za najboljše magistrsko delo iz arheologije

Izidor Janžekovič je arheolog in zgodovinar, ki opravlja doktorat iz primerjalne zgodovine na Srednjeevropski univerzi na Dunaju. V Ljubljani je vzporedno študiral arheologijo in zgodovino, ki jo je končal s povprečjem 10. Prejel je tudi Prešernovo nagrado za najboljše magistrsko delo iz arheologije.

Na Univerzi v Oxfordu je končal magisterij iz evropske zgodovine zgodnjega novega veka. Objavil je več izvirnih člankov v prestižnih revijah, kot so naš Zgodovinski časopis ter History of Political Thought, Journal for Maritime Research, Journal of Anthropological Archaeology, History of European Ideas in History and Anthropology. Trenutno je raziskovalec za mednarodno zgodovino na univerzi King's College v Londonu in predavatelj na projektu Global History Lab, ki ga vodi univerza v Princetonu.