Morda ste kdaj pomislili, da bi postali darovalec organov po smrti, vendar se vam je zdel postopek za opredelitev prenaporen - biti ob določenih uradnih urah v določeni pisarni … Zdaj se je postopek precej poenostavil, saj je opredelitev za darovalca, prav tako pa tudi opredelitev proti ali preklic, mogoča kar prek spletnega mesta eUprava.

To je omogočil zavod Slovenija-transplant v sodelovanju z Ministrstvom za javno upravo RS in Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Postopek opredelitve

Na spletno mesto se je mogoče prijaviti z digitalnim potrdilom.

Na prvi strani v zavihku »Vsebine« izberemo »Sociala, zdravje, smrt«, znotraj tega podpodročje »Zdravje« in nato »Darovanje organov.

Ob odprtju vloge za opredelitev se podatki iz uradnih evidenc prednapolnijo, uporabnik izbere opredelitev za ali proti darovanju. Po izbiri opredelitve uporabnik obrazec še elektronsko podpiše in postopek se konča.

Ob koncu se pokaže sporočilo, da je bila vloga uspešno oddana. E-opredelitev je poslana v Nacionalni register opredeljenih oseb v zvezi z darovanjem delov človeškega telesa zaradi zdravljenja. Enak postopek je v primeru preklica že podane opredelitve.

Podatek o opredelitvi se zapiše na kartico zdravstvenega zavarovanja. Ta podatek ni viden osebnim zdravnikom oz. drugim, saj ima dostop do njega le omejeno število pooblaščenih zdravnikov, ko vanj vpišejo uro smrti osebe, ki se je opredelila.

Uvedba elektronske opredelitve sloni na Zakonu o pridobivanju in presaditvi delov človeškega telesa zaradi zdravljenja (Uradni list RS, št. 56/15, z dne 29. 7. 2015.

Slovenci se pomembnosti darovanja premalo zavedamo

Darovanje organov lahko nekomu olajša ali celo reši življenje. Zdi se, da se Slovenci tega premalo zavedamo, dokler sami ne zbolimo ali ko zboli bližnji. Slovenci smo namreč podpovprečno opredeljeni za darovanje organov (za je opredeljenih samo pol odstotka Slovencev), hkrati pa se soočamo z nesorazmerjem med bolnimi, ki potrebujejo zdravljenje s presaditvijo, ter razpoložljivimi organi. Bolnih je žal še vedno več. Z možnostjo elektronske opredelitve bi lahko bilo na seznamu več darovalcev.

Nekateri med čakanjem na ustrezen organ umrejo

Po podatkih z dne 19. 11. 2018 je na čakalnem seznamu za presaditev 236 bolnikov, od sedem do deset na leto jih med čakanjem na ustrezen organ umre, je povedala direktorica zavoda Slovenija-transplant prim. Danica Avsec. »Verjamemo, da se bo število opredeljenih darovalcev s tem povečalo. Treba pa je poudariti, da je tukaj še vedno ključnega pomena splošna informiranost javnosti, za katero si vseskozi prizadevamo.«

Darovanje organov je brezplačno, ustvarjati kakršen koli dobiček pa je strogo prepovedano, je opozorila Danica Avsec in dodala, da se o darovanju vedno pogovarjajo s svojci darovalca.

»Digitalizacija mora imeti tudi človeški obraz«

Na Ministrstvu za javno upravo so se razveselili sodelovanja z zavodom Slovenija-transplant, saj se zavedajo pomembnosti darovanja organov. Delo, ki tokrat ni bilo le suhoparno birokratsko, je zato lažje steklo in nanj so ponosni. »V primeru opredelitve za darovanje organov po smrti gre namreč za visoko etično dejanje, ki je v prvi vrsti namenjeno pomoči sočloveku in lahko reši marsikatero človeško življenje,« je povedala dr. Polonca Blaznik, vodja Sektorja za razvoj aplikativnih rešitev v Direktoratu za informatiko na Ministrstvu za javno upravo. »Digitalizacija mora imeti tudi človeški obraz,« je dodala.



Sicer je opredelitev še vedno mogoča tudi osebno na sedežu Slovenija-transplanta, pri izbranem osebnem zdravniku ali pred pooblaščeno osebo organa ali organizacije, ki s Slovenija-transplantom sklene pisni dogovor za zbiranje opredelitev. Seznam teh je objavljen na spletni strani Slovenija-transplant.

V Sloveniji na leto dobrih 100 presaditev organov

Na leto v Sloveniji izvedejo dobrih 100 presaditev organov, v letu 2018 je bilo do konca septembra opravljenih 75 transplantacij. Ena izmed tistih, ki ji je presaditev rešila življenje, je tudi Tina Belej, ki so ji jetra pri 22 letih nenadoma začela odpovedovati in je transplantacijo potrebovala čez noč. »Darovan organ mi je rešil življenje. Omogoča mi, da danes živim polno in brez bistvenih omejitev. Ravno prejemniki organov se zavedamo pomena darovanja organov. Darovan organ je za nas neprecenljivo darilo, posameznikova odločitev za samo darovanje pa izredno plemenito dejanje,« je povedala o svoji izkušnji.

Naj bo darovalec vsak, ki ni proti

Ministrstvo za zdravje si prizadeva tudi za spremembo zakonodaje, ki bi določala, da vsi polnoletni državljani avtomatično postanejo darovalci, razen če se izrečejo proti temu. Če bi bilo to sprejeto, bi se opredeljevali samo tisti, ki so »proti«, in ne tudi tisti, ki so »za«. Takšno ureditev imajo sprejete že številne evropske države, kot so Avstrija, Belgija, Hrvaška in Francija.

Več o darovanju organov, mogočih darovalcih, postopkih darovanja, infomracijah o organih, ki jih je mogoče darovati v času življenja ali po smrti, in odgovorih na podobna vprašanja, si preberite v priloženem intervjuju z direktorico zavoda Slovenija-transplant prim. Danico Avsec. Intervju je bil objavljen v reviji Praznična.


Praznicna_velika noc_2017_Danica Avsec o darovanju organov.pdf