Virgil Šček (1889-1948). FOTO: Arhiv Družine

Da je Slovenija uspela kljub močnemu pritisku italijanskega fašizma na Primorskem ohraniti svoj narod, jezik in ozemlje, gre zasluga pokončnim narodnim buditeljem, ki so v ljudeh ohranjali upanje in vero v narodov obstoj. Med njimi so najbolj zaslužni duhovniki, povezani v tajno društvo Zbor svečenikov sv. Pavla. Prvi tajnik je bil Virgil Šček (1889-1948), svoj čas tudi poslanec v rimskem parlamentu, soustanovitelj Goriške Mohorjeve družbe, izdajatelj tednika Mali list in publicist, ki si je s članki v različnih časopisih in z drugimi sredstvi močno prizadeval za ohranitev slovenstva na Primorskem.

Njegovo življenje je na osnovi arhivskega gradiva, pričevanj in obiskovanja krajev, kjer je deloval, v preprostem slogu in v obliki črtic popisal najbolj plodovit slovenski pisatelj Ivan Sivec. »Sam ga prej nisem poznal. O njem kaj veliko še ni bilo napisano. Mislil sem, da je bil 'eden izmed' duhovnikov, a je bil veliko več. A prav to, da je bil duhovnik, mu je omogočilo, da je lahko delal med ljudstvom in za ljudstvo. Dobesedno je izgorel za to svoje poslanstvo. Človek misliti ne more, da gremo tako mimo takih ljudi,« pravi avtor.

***
Knjiga črtic Ljubil sem Slovenski narod bo pri Založbi Družina izšla spomladi 2021, že pred izidom boste črtice lahko brali v novem podlistku v tedniku Družina, prvi bo objavljen že v številki, ki izide v tem tednu (43/2020).
***


Boris Pahor osebno sodeloval s Ščekom

Knjižnega dela se veseli tudi veliki slovenski pisatelj Boris Pahor, ki se Ščeka še dobro spominja: »Virgila Ščerka sem dobro poznal. Bil sem njegov stalni sodelavec pri Malem listu, večkrat samo z nasveti. Nasploh je bil to eden najbolj poštenih in zavednih Slovencev, kar jih poznam. Njegovo pot sem spremljal od začetka duhovniškega poslanstva naprej. Pozneje, ko ni več živel v Trstu, sem ga nekajkrat obiskal v krajih, kjer je služboval. Vedno me je sprejel zelo prijazno in gostoljubno. To je eden največjih tržaških Slovencev! Zelo prav je, da je Sivec o njem napisal knjigo!«

Knjižna zbirka o zamolčanih in pozabljenih čedermacih

Knjiga črtic o Ščeku je prva v vrsti knjižne zbirke Slovenski narodni buditelji, ki pri Založbi Družina nastaja na pobudo Vilija Kovačiča. Kot pravi, gre za »pozabljene in zamolčane čedermace, ki so s svojo duhovno in intelektualno močjo pomagali ohraniti materni jezik in slovenski značaj okupirane in zatirane slovenske Primorske in Krasa. Ti ljudje so svojo poklicanost dojeli kot klic k uporu, ko je Slovence fašistična oblast hotela oropati lastnega jezika. Ta klic pa je v poplavi sodobnega zanikanja narodnih pravic, celo v lastni domovini, vse bolj pomemben tudi danes.«

Zbirka se začenja z Virgilom Ščekom, ki je tudi glavna figura krščanskosocialnega gibanja Primorske, poudarja Kovačič. »Zato bo v zbirki prvi. Zbirka bi se nadaljevala s Filipom Terčeljem, nato z Rudolfom Klincem in naprej z Ivanom Trinkom Zamejskim ter Jakobom Ukmarjem, Viktorjem Kosom in goriškim nadškofom Sedejem, sklenili pa bi jo s slovenskim škofom na Krku Antonom Mahničem, ki je prva velika žrtev slovenskega antifašizma,« napoveduje pobudnik zbirke.

Zore: Naučiti se moramo vrednote, ki so jih oni cenili

Nastajajočo zbirko pozdravlja tudi predsednik Slovenske škofovske konference, ljubljanski nadškof Stanislav Zore: »Ne smemo misliti, da so narodni buditelji preživeli in nimajo sporočila za sedanjost. Ne gre sicer, da bi posnemali njihovo delovanje v njihovem času in okolju, naučiti pa se moramo ceniti vrednote, ki so jih oni cenili in so usmerjale njihovo delovanje v dobro naroda, pa ne abstraktnega naroda, ampak za dobro konkretnih ljudi.«


Stanislav Zore: Najmanj, kar smo jim dolžni, je, da se zavedamo njihovega dela in ga ovrednotimo. FOTO: Tatjana Splichal

Omenjena zbirka je za Družino ena ključnih založniških pobud prihodnjih let, saj izhaja iz samega jedra poslanstva založbe, pa poudarja direktor Tone Rode. Kot pravi, ne gre za nostalgično obujanje spominov, ne za žalovanje za preteklimi časi, temveč za zdrav zgodovinski spomin, ki je temelj pravega življenjskega realizma. »S to zbirko želimo, da bi se ob navdihu zgledov navzeli poguma, navdušenja za pristno življenje danes, za nesebično samodarovanje, za delo v prid skupnosti, naroda in družbe. Končno gre tudi za to, da razumemo, da nismo od včeraj, da so mnogi pred nami šli skozi precej hujše preizkušnje kot mi in, kljub oviram, s svojim življenjem naredili nekaj veličastnega v dobro svojih rojakov. Da bi pa razumeli, da so to bili konkretni ljudje, ki so nam blizu in ne neki svetniški zamaknjenci, ključno pripomore izbrana oblika podajanja vsebine, predvsem pa avtor Ivan Sivec, ki svojim občutljivim načinom pripovedovanja uspe te like priklicati v življenje.«

---

O pisatelju Ivanu Sivcu

Ivan Sivec je najbolj plodovit slovenski pisatelj. Napisal je 160 knjig. Že poldrugo desetletje je vedno med prvimi tremi najbolj branimi avtorji.

Če prištejemo še pisne reportaže, je napisal več kot 1500 avtorskih pol, kar je 45 milijonov udarcev na tipkovnico. Natisnjenih je bilo več kot 355.000 izvodov njegovih knjig. Štirinajst knjig je bilo ponatisnjenih, več del dramatiziranih, dvajset knjig je izdanih tudi v elektronski oblik. Po njegovih štirih romanih: Pozabljeni zaklad, Vlomilci delajo poleti, Zakleta bajta in Princ na belem konju so bili posneti filmi in televizijske nadaljevanke. Več njegovih knjig je prevedenih v nemščino in angleščino. Vsako leto si bralci v slovenskih knjižnicah izposodijo več kot 35.000 Sivčevih knjig.


Ivan Sivec. FOTO: Studio Majhenič

Med najbolj odmevnimi Sivčevimi knjigami so zgodovinski romani (o Rimljanih na naših tleh, o Karantaniji, o Celjskih grofih in knezih), biografski romani (o Prešernu, Gregorčiču, Plečniku itd.) in knjige iz zbirke Dotik srca (Prihajam vsak dan na breg, Ko se dotakneš neba). Napisal je tudi več kot 3000 besedil za popularno glasbo, pa tudi več besedil za pevske zbore in Sonetni venec z akrostihom V imenu ljubezni. Znanstveno je obdelal razvoj narodno-zabavne glasbe in napisal več monografij o znanih slovenskih skladateljih.