Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Izgon z nemirnega polotoka

Andrej Praznik
Za vas piše:
Andrej Praznik
Objava: 16. 05. 2024 / 18:31
Čas branja: 4 minute
Nazadnje Posodobljeno: 16.05.2024 / 19:59
Izgon z nemirnega polotoka
Krimski Tatari. FOTO: Wikipedia

Izgon z nemirnega polotoka

Poleti bodo ceste, železniške postaje in letališča preplavile množice dopustnikov. Na potovanjih in v turističnih središčih bodo preživeli teden ali dva, nato se bodo vrnili domov. Pred 80 leti so bili polni tudi vlaki na polotoku Krim. A potniki v njih na pot niso odšli prostovoljno, domov pa so se lahko vrnili šele čez 45 let.

Na skrajnem vzhodu Sredozemskega morja, na stičišču Evrope in Azije, leži Črno morje. Veliko je 461.000 kvadratnih kilometrov in je približno 3,5-krat večje od Jadranskega morja. Njegova največja globina znaša 2.245 metrov. Zaradi velikega dotoka sladke vode, ki jo prinašajo reke Donava, Dneper in Dnester, je zanj značilna nizka slanost. Ta se poveča v globini, kjer skozi Bospor doteka voda iz Marmarskega morja.

Obalo Črnega morja si delijo Bolgarija, Romunija, Ukrajina, Rusija, Gruzija in Turčija. Na njej ležijo mesta Burgas, Varna (v Bolgariji), Konstanca (v Romuniji), Odesa (v Ukrajini), Novorosijsk in Soči (v Rusiji), Batumi (v Gruziji) ter Trabzon in Samsun (v Turčiji).

Hribi in ravnine

Na severu Črnega morja se razprostira 38.000 kvadratnih kilometrov veliko Azovsko morje. To plitvo, do 14 metrov globoko stransko morje je s Črnim morjem povezano prek Kerškega preliva. Zahodno od njega leži 27.000 kvadratnih kilometrov velik polotok Krim, ki je n...

Prispevek je dostopen samo za naročnike Družine.

Nazaj na vrh