Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Izboljšave so mogoče

Bogomir Štefanič ml.
Za vas piše:
Bogomir Štefanič ml.
Objava: 19. 08. 2015 / 08:19
Oznake: Cerkev, Družba
Čas branja: 4 minute
Nazadnje Posodobljeno: 30.01.2018 / 17:25
Ustavi predvajanje Nalaganje
Izboljšave so mogoče

Izboljšave so mogoče

Slovenija je po podatkih ESČP prva po številu kršitev človekovih pravic na milijon prebivalcev.

Tako rekoč vsi slovenski mediji so te dni povzeli novico (STA) o zaskrbljujoči statistiki Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), ki je nedavno objavilo poročilo o svojem delu za obdobje 1959–2014.

ESČP je do konca leta 2014 prejelo več kot 8400 tožb iz Slovenije, razsodilo pa je v 323 primerih in v 304 ugotovilo vsaj eno kršitev. Glede na število prebivalcev je Slovenija prva po številu ugotovljenih kršitev človekovih pravic med 47 državami članicami.

Kot navaja ESČP v pregledu dela sodišča v letih 1959–2014, so vsaj eno kršitev človekovih pravic ugotovili v 304 primerih, v treh primerih pa sta se strani poravnali. Največ ugotovljenih kršitev se nanaša na pravico do sojenja v razumnem roku in pravico do učinkovitega pravnega sredstva.



Spletni portal Rights Info v analizi povzetka dokumenta ESČP ugotavlja, da je Slovenija s 148 primeri ugotovljenih kršitev človekovih pravic na milijon prebivalcev prva med evropskimi državami. Sledijo Malta s 102 kršitvama na milijon prebivalcev, Moldavija (76), Bolgarija (68) in Grčija (67). Najmanj kršitev človekovih pravic na milijon prebivalcev beležijo Španija (2), Nemčija (2), Danska (3), Irska (5) in Velika Britanija (5).

Slovenija, ki je članica ESČP od leta 1993, je izgubila kar v 94 odstotkih vseh primerov, enako kot Rusija. Ukrajina je izgubila v 99 odstotkih primerov, Madžarska in Azerbajdžan pa v 95 odstotkih. V najmanj primerih pa so izgubile Danska (33 odstotkov), Švedska (41 odstotkov), Velika Britanija (59 odstotkov), Nizozemska (59 odstotkov) in Švica (62 odstotkov), navaja portal.

ESČP v pregledu dela sodišča v letih 1959–2014 navaja, da so od ustanovitve odločili o približno 627.500 tožbah in sprejeli približno 18.000 sodb. Skoraj polovica sodb se nanaša na pet držav članic, in sicer Turčijo (3095), Italijo (2312), Rusijo (1604), Romunijo (1113) in Poljsko (1070).

Kot so zapisali, so v 84 odstotkih vseh obravnavanih zadev ugotovili vsaj eno kršitev. Več kot 42 odstotkov ugotovljenih kršitev se po navedbah ESČP nanaša na pravičnost in trajanje sodnih postopkov.



Nič novega


Podatki iz pregleda dela ESČP za slovensko javnost niso novost. Nanje je, v povezavi s poročilom ESČP za leto 2014, v 59. številki Slovenskega časa (marec 2015) opozoril pravnik dr. Jernej Letnar Černič, ko je tudi jasno zapisal, da »Slovenija zaseda neugledno prvo mesto med državami glede na število sodb in ugotovljenih kršitev Evropske konvencije po številu prebivalstva. Denimo, Kraljevina Španija, ki ima triindvajsetkrat več prebivalcev kot Slovenija, je v lanskem letu prejela le šest sodb ESČP, ki je v štirih primerih ugotovilo kršitev Evropske konvencije.«


Evropsko sodišče je od leta 1994, ko je Slovenija naša država pristopila k Evropski konvenciji, do konca leta 2014 ugotovilo, da je naša država Evropsko konvencijo kršila kar v tristo štirih primerih. Ta številka Slovenijo, kot je ugotavljal dr. Jernej Letnar Černič, »znova uvrša v sam vrh držav z največ kršitvami Evropske konvencije po številu prebivalstva. Stanje je toliko bolj zaskrbljujoče, ker imajo slovenske oblasti težave pri uresničevanju sodb ESČP. Večina izmed njih še do današnjega dne ni bila polno izvršena v slovenskem pravnem redu. Država sicer izplača običajno nekaj tisoč evrov visoke zneske pritožnikom, a hkrati pozabi izvršiti posamične in splošne ukrepe za izvršitev sodbe. Te sprejme le v najbolj notoričnih primerih, ki imajo močno podporo v tranzicijski medijski mašineriji. Večina sodb torej ostaja neizvršenih tudi zato, ker večina sodnikov meni, da sodbe ESČP ne ustvarjajo obveznosti v slovenskem pravnem redu, temveč zgolj mednarodnopravne. Ni odveč poudarjati, da je takšno stališče napačno in škodljivo za učinkovito varovanje človekovih pravic v slovenskem pravnem redu in za njihovo splošno stanje v slovenski družbi.

Kot primer je dr. Černič navedel primer zakoncev Šilih: »Kljub sodbi ESČP iz leta 2009, v kateri je ugotovilo, da so slovenske oblasti kršile postopkovno obveznost glede pravice do življenja, ker niso hitro, neodvisno in nepristransko opravile preiskave o domnevni zdravniški malomarnosti, še dandanes čakata na učinkovito preiskavo. Kazenski postopek je že pred desetletjem zastaral, civilni postopek pa še danes po več kot dvajsetih letih od smrti njunega sina ni končan.«

Poročilo ESČP le dodatno ilustrira pomanjkljivosti delovanja slovenskega sodstva. Težav je namreč »še več, še posebej glede ustvarjanja vtisa neodvisnosti«. A obstaja tudi pot do izboljšav: »Ustvarjanje kakovostnega, poštenega, neodvisnega in nepristranskega sodstva je navsezadnje odvisno od ljudi, ki v njem vsakodnevno delujejo, in predvsem od tistih na najvišjih položajih. Čeprav so razmere v slovenskem sodstvu trenutno daleč od idealnih, pa vendarle niso tako slabe, da ne bi verjeli, da so izboljšave mogoče, začenši z višjo stopnjo neodvisnosti in uresničevanjem sodb Evropskega sodišča za človekove pravice,« kot je za Slovenski čas zapisal dr. Jernej Letnar Černič.

Foto: splet / Wikipedia

Kupi v trgovini

Novo
Izpostavljeno
Dve zgodbi enega zakona
Pričevanja
24,90€
Nalaganje
Nazaj na vrh