Evharistiji s številnimi duhovniki, postulatorjem Igorjem Luzarjem, rektorjem svetišča Markom Japljem, upokojenim škofom Andrejem Glavanom in škofom Andrejem Sajetom je predsedoval upokojeni beograjski nadškof Stanislav Hočevar. FOTO: Jože Potrpin

Evharistiji s številnimi duhovniki, postulatorjem Igorjem Luzarjem, ki je številne zbrane Grozdetove častilce in romarje nagovoril na začetku, rektorjem svetišča Markom Japljem, upokojenim škofom Andrejem Glavanom in škofom Andrejem Sajetom ob oltarju, je predsedoval upokojeni beograjski nadškof Stanislav Hočevar. Nadškof Hočevar je bil tudi prvi Grozdetov postulator, to je v škofijski fazi do leta 1999, ko je bil imenovan za beograjskega nadškofa, postopek pa so lahko sprejeli v rimsko in peljali vse do beatifikacije. 

Nadškof Hočevar je v pridigi o godovnjaku, blaženem mučencu, spregovoril kakor »o svojem najboljšem sosedu«, tistem, ki ga je duhovno »ranil«, četudi se seveda nista mogla na zemlji nikdar srečati. FOTO: Jože Potrpin

Bogoslužje je spremljalo mogočno petje župnijskega pevskega zbora župnije Šentvid pri Stični pod vodstvom organista Robija Markoviča. Slavje so sklenili s petimi Grozdetovimi litanijami in molitvijo za njegovo kanonizacijo ob relikvijah v njegovi kapeli. Molitveno uro pred mašo pa je tam vodil duhovnik Jakob Piletič. Da bi izprosili čudež in bi mogli blaženega Grozdeta častiti kot svetnika. Istega dne je bil tudi že deveti pohod po poti blaženega Alojzija Grozdeta od Tržišča do Studenca, ki ga organizira Kulturno turistično društvo Primož.

Fotogalerija Jožeta Potrpina:

»Najboljši sosed«

Nadškof Hočevar je v pridigi o godovnjaku, blaženem mučencu, spregovoril kakor »o svojem najboljšem sosedu«, tistem, ki ga je duhovno »ranil«, četudi se seveda nista mogla na zemlji nikdar srečati.

»Sveta bolečina mi še kljuje srce, ko pomislim, da mi je v osmem razredu osnovne šole njegova teta Ivanka – ki je Lojzetu poiskala preroško pot – z vso evangeljsko preprostostjo stregla – a jaz ne tedaj ne kot malosemeniščnik nisem smel vedeti ničesar ne o njej in ne o Lojzetu. Kako me ne bi še vedno bolelo, da je morala v mojem narodu in cerkvenem občestvu toliko časa vladati ta smrtna tišina ... Mar nas ne boli vse skupaj spoznanje, da je bilo iz našega naroda nasilno odstranjenih toliko najboljših bratov in sester. Če je gospod Jezus kar večkrat zadrhtel ob mrtvem Lazarju, kdaj bomo mi vsi kot en narod skupaj objokovali svoje najbolj drage?«

Slavje so sklenili s petimi Grozdetovimi litanijami in molitvijo za njegovo kanonizacijo. FOTO: Jože Potrpin

Edino »orožje«

V nadaljevanju je mladega Lojzeta predstavil v njegovi izjemnosti, ki nam je navdih tudi v našem času. Ki se nesprejet že ob rojstvu, posmehovan v začetku gimnazijskega šolanja, notranje svobodno razrašča v najbolj samoniklo osebo zdrave duševnosti in duhovnosti! Ko nima nič, v svojo notranjost pogumno srka potoke modrosti in znanja, vzljubi glasbo in šport, sprejme urednikovanje in poglabljanje v filozofijo in družbeni nauk Cerkve, solidaren je do mladih sovrstnikov na avstrijskem Koroškem in na Goriškem zaradi težkega jarma nacizma in fašizma. Ne prezre nobene lepote v ustvarjenem svetu, a še močneje strmi nad večno lepoto in svetostjo Neskončnega. »V tej pravi mistiki življenja odkriva, da more biti njegovo edino 'orožje' zastonjska Božja ljubezen in njegov edini smisel življenja – čisto zastonjsko služenje Bogu, Cerkvi, narodu.«

Romarsko središče novomeške škofije na Zaplazu. FOTO: Jože Potrpin

Sporočilo izvoljenca

Po nadškofovih besedah »tudi danes divja življenje okrog nas. In medtem ko vsi, s katerimi se srečujem, govorijo, da se evropska civilizacija vse bolj sesuva in tolikeri, ki vodijo podjetja in ustanove, tarnajo, da preprosto ni mogoče najti delavcev, se mi kot narod želimo bahati na evropski ravni, kako pospešujemo splav, konopljo in evtanazijo.

Kaj nam sveti Troedini Bog sporoča po svojem izvoljencu, blaženem Alojziju Grozdetu?

Brez dvoma, kakor nekoč Mojzes svojemu ljudstvu, ko ga je izpeljal iz egiptovske sužnosti: izberite življenje!«