Založba Družina v zbirki Pretakanja zbira romane pisateljev, ki še niso dosegli slovenskega bralca, a bi si to vsekakor zaslužili, ali pa je od (neodmevne) izdaje preteklo že lepo število let. Tako prinašamo v literarno prostor kakovostna dela priznanih tujih in slovenskih pisateljev, ki svoje like postavljajo v zgodovinski okvir, njihove zgodbe pa so brezčasne in nas učijo, da se tistega, kar je odnesel čas, se ne da povrniti, zato je zavedanje, kaj je resnično, izjemno pomembno. Pričujoči romani zavzemajo vrednote, kot so dobro opravljeno delo, družina, pristnost, vztrajnost in raznolikost.

FOTO: David Ahačič

Preizkušnje 20. stoletja

Romani so prejeli vrsto tujih nagrad, dva izmed njiju sta prepričala žirijo nagrade svetlobnica. To sta Krik brez odmeva Marijana Eiletza in Bližina daljave Nataše Konc Lorenzutti. Oba romana zajemata čas pred drugo svetovno vojno, med njo in po njej. Marijan Eiletz je svojega junaka popeljal iz Maribora mimo Ljubljane v Argentino, kjer sreča svojo ljubezen, a jima kruti režim ne omogoča uživanja sladkosti ljubezni.

Nataša Konc Lorenzutti pa v svojem romanu Bližina daljave spremlja deklico, ki je zaradi revščine morala od doma, druga svetovna vojna ji odvzame brezskrbna otroška leta, neprijazna pa so tudi povojna leta. Preizkušnje puščajo sledi, režimi usmerjajo usodo literarnih oseb, v katerih se skrivajo zgodbe resničnih osebnosti. Družbene razmere ločujejo družinske člane, ne morejo pa izničiti hrepenenja po ponovni združitvi.

Tisto pravo ostane, lažno potone v pozabo

Kljub maskam, ki jih nosimo, pretvarjanju in dobrikanju si vsi želimo tisto pravo, resnično. Tisto, kar ostane. Prav o tem vsak po svoje govorita romana Oltar za mater in Balada za Georga Henycha. Ostanke neidealiziranega kmečkega življenja ohranja Ferdinando Camon, ki v romanu Oltar za mater zbira drobce iz življenja svojih staršev, predvsem matere, spremlja očetovo vztrajno izdelavo oltarja za mater, hkrati pa tudi sam gradi svojega, oltar iz besed. Podobno je pisatelj Viktor Paskov o ohranjanju zapuščine tistim, ki jo prav dojamejo, spregovoril skozi ustvarjanje.

Tudi v romanu Balada za Georga Henycha nastajata dve stvari: violino za Boga izdeluje odhajajoči Georg Henych, kredenco za svojo ženo pa pripovedovalčev oče. Oba romana poudarjata pomembnost pravih vrednot, kot sta poštenost in iskrenost, družinskih vezi, spominjanja, samouresničevanja in vztrajnosti, predvsem pa predajanje teh vrednot mladim.

Gledališče odraža kruto resničnost in globoko verovanje

Vsaka predstava je neločljivo povezana z življenjem samim, z vsem, kar verjamemo, poznamo in doživljamo. Ta preplet resničnosti in gledališke igre sta vrhunsko prikazala Larry Tremblay v romanu Nasad oranževcev in Vladimir Šarov v romanu Vaje.

Medtem ko v predstavi igralci poznajo namene drug drugega, v resničnem življenju vodi zvijačno, manipulativno sprevračanje drugih v pretresljiva dejanja. V romanu Nasad oranževcev, v katerem se mora oče v imenu maščevanja odločiti, kateri izmed sinov dvojčkov bo umrl kot »mučenik«, opasan s samomorilskim pasom, razpade celotna družina.

Prav tako razpade v romanu Vaje celotna igralska zasedba zaradi izgube pravih krščanskih vrednot in podreditve družbenemu, ne osebnemu prepričanju. Njihove vloge za spektakel o Kristusovem prihodu so se dedovale stoletja, prav tako vera, da bo prišel. A marsikateri izmed njih se pusti prepričati v grozljiva dejanja 2. svetovne vojne, ki iztreblja »najbolj sporne« igralce – Jude. Medtem ko Tremblay brez navezave na kraj in čas občutljivo predstavi novačenje otrok za samomorilska dejanja in posledice za vso družino, v dobrih desetih letih, pa Šarov svoje gledališke igralce vodi skozi 17. stoletje in vse do prve polovice 20. stoletja.

Potovanje v raznoliko Palestino

Pomaranče, ki v romanu Nasad oranževcev predstavljajo zatočišče, in Judje, igralci, katerih življenje je odvisno od družbenih razmer, se skupaj ujamejo v naslednjem romanu zbirke Pretakanja: Pomlad v Palestini. To je potopis, napisan z energijsko jezikovno radoživostjo, spletenimi življenjskimi odločitvami Judov, ki se vračajo iz neperspektivne Evrope v svojo domovino, kjer pa so se naselili Arabci.

Prezrt pisatelj Mirko Javornik je potovanje in predvsem cilj združil z družbenim dogajanjem, razlikami pestre kulturne in politične pokrajine ter z razmišljanji intelektualcev, s katerimi se lahko poistovetijo tudi sodobni nomadi, prisiljeni oditi z doma v upanju, da bi našli boljše razmere za življenje. Vsekakor je roman v Palestini obvezno čtivo vsakega obiskovalca te daljne dežele.

V zbirki Pretakanja je izšel tudi roman Maša za mesto Arras, ki pa je že razprodan.

Le pohitite in si svojo knjižnico napolnite s kakovostnimi romani, h katerimi se boste večkrat vračali.