Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Iz zvonika odzvanjajo sakralne in posvetne melodije

Janez Porenta
Za vas piše:
Janez Porenta
Objava: 04. 03. 2021 / 05:56
Oznake: Cerkev, Družba
Čas branja: 3 minute
Nazadnje Posodobljeno: 04.03.2021 / 06:17
Ustavi predvajanje Nalaganje
Iz zvonika odzvanjajo sakralne in posvetne melodije

Iz zvonika odzvanjajo sakralne in posvetne melodije

V zvoniku kranjske cerkve sv. Kancijana ustvarja melodije 10 malih bronastih zvonov.

Iz zvonika vsak dan, med 7.30 in 21.30, mehko in nevsiljivo odzvanjajo sakralne in posvetne melodije. FOTO: Ivo Žajdela



Od konca letošnjega januarja je župnijska cerkev sv. Kancijana in tovarišev mučencev v Kranju z vladnim odlokom razglašena za kulturni spomenik državnega pomena, saj je »izjemnega pomena za Slovenijo kot zgodovinska lokacija, mestna prostorska dominanta in poznogotska dvoranska cerkev iz 15. stoletja, primerljiva s sočasnimi cerkvami v srednji Evropi, njena tipologija pa je vplivala na gradnjo poznosrednjeveških objektov drugje po Sloveniji«.

Obnova mogočnega zvonika

Cerkev je prepoznavna tudi po mogočnem, več kot 60 metrov visokem zvoniku, njegovo notranjost so začeli obnavljati lani, od letošnjega poletja pa bo odprt za obiskovalce, ki se bodo lahko po strmem stopnišču povzpeli nad obnovljene zvonove in stopili na razgledno ploščad, ki z višine 40 metrov nad mestom nudi veličasten razgled po Kranju in mnogo širše.

Vsak dan od jutra do večera

Že od letošnjega kulturnega praznika, 8. februarja, pa v zvoniku cerkve od jutra do večera, od 7.30 do 21.30, vsak dan deset malih bronastih zvonov zaigra sakralne in posvetne melodije. Župnija Kranj želi z dnevnim igranjem melodičnega zvonovja prispevati svoj delež h kulturni podobi starega mestnega jedra in hkrati skrbeti za slovensko svetno in sakralno zvočno kulturno dediščino in njeno približevanje širši javnosti.

Izdelani na avstrijskem Tirolskem

Kot je poudaril župnik župnije Kranj dr. Andrej Naglič, Glockenspiel ali melodično zvonovje po kolavdatorju (izvedencu) na področju zvonoslovja in orglarstva dr. Matjažu Ambrožiču odzvanja v osemkotnem prostoru zvonika župnijske cerkve, nad šestimi velikimi cerkvenimi zvonovi na višini 40 metrov. Izdelali so jih v livarni zvonov Grassmayr na avstrijskem Tirolskem, skupno tehtajo 317 kilogramov, pritrjeni pa so na okroglo leseno konstrukcijo.



Župnijska cerkev sv. Kancijana in tovarišev mučencev v Kranju. FOTO: Marko Pršina

Značilnosti zvonov

Njihove značilnosti so naslednje (ton, premer teža): h 2, 442 milimetrov, 55 kilogramov / c 3, 422 mm, 50 kg / d 3, 385 mm, 39 kg / dis 3, 368 mm, 35 kg / e 3, 355 mm, 32 kg / fis 3, 330 mm, 26 kg / g 3, 317 mm, 25 kg / a 3, 295 mm, 21 kg / h 3, 372 mm, 18 kg / c 4, 260 mm, 16 kg.

Od slovenske in evropske himne do Marijinih napevov

Zvonovi predstavljajo simbol oziroma glasnika povezovanja prebivalcev Kranja, Slovenije ter srednje in zahodne Evrope s svojo tisočletno zgodovino. Kranjsko melodično zvonovje vsak dan mehko in nevsiljivo med drugim igra slovensko in evropsko himno, ponarodele slovenske pesmi in Marijine napeve, program pa vsebuje tudi zbirko slovenskih pritrkovalskih melodij.
_ _ _

PODROBEN DNEVNI PROGRAM

7.30 – Je angel Gospodov
8.30 – Marija skoz' življenje
9.30 – S skupno pesmijo prosimo
10.30 – Christus vincit
11.30 – Zdravljica
12.30 – Je angel Gospodov
13.30 – Oda radosti
14.30 – Slovenija, od kod lepote tvoje
15.30 – Prelepa Gorenjska
16.30 – Oj, Triglav, moj dom
17.30 – Po jezeru bliz' Triglava
18.30 – Zvonovi zvonite *
19.30 – Je angel Gospodov
20.30 – Slovenec sem
21.30 – Angelček varuh moj

* Sveta noč (od 25. decembra do 6. januarja)
* Jezus naš je vstal od smrti (od velike noči do bele nedelje)
* Spet kliče nas venčani maj (maja)
* Kraljica venca rožnega (oktobra)
_ _ _

Nepogrešljiv del mogočnih cerkva po Evropi

Melodična zvonovja so sicer nepogrešljiv del mogočnih cerkva ali mestnih stavb po mnogih mestih srednje in zahodne Evrope, denimo Dunaja, Münchna, Bruslja, Gradca, Innsbrucka …, in popestrijo doživetje turistov in obiskovalcev trgov pred cerkvami. Tudi v Sloveniji je že bilo nekaj poskusov, denimo na Sveti Gori nad Novo Gorico, Zasavski Sveti Gori ali v kapeli v Žlebiču, toda ne – kakor v Kranju – s toliko toni oziroma zvonovi, namenjenimi ravno igranju melodij, vlitimi v posebnem močnejšem »rebru« in natančno uglašenimi.

Plod slovenskega znanja

Kot je župnik dr. Andrej Naglič zapisal v sporočilu za javnost, so kladivca in krmilna tehnologija kranjskega melodičnega zvonovja plod slovenskega znanja in imajo – v nasprotju s podobnimi sistemi v tujini – tudi možnost nastavljanja jakosti. Element glasbenega dela je namreč integriran v sistem krmiljenja kladivca, ves sistem pa voden prek osnovnega sistema zvonjenja in zato usklajen z bitjem in zvonjenjem osnovnih cerkvenih zvonov.

Kupi v trgovini

Novo
Konec krščanske civilizacije
Filozofija in esejistika
22,90€
Nalaganje
Nazaj na vrh