Leta 1954 je Ivo začel šolanje pri salezijancih na Reki, naslednje leto pa je vstopil v noviciat. Po izpovedi prvih zaobljub je opravil gimnazijo v Zadru in leto vzgojne prakse, poleti 1960 pa je na Rakovniku začel obdobje bogoslovja in študija na teološki fakulteti v Ljubljani. V juniju 1967 je izpovedal večne redovne zaobljube, prejel diakonat, na praznik sv. Petra in Pavla pa ga je v Mariboru škof Držečnik posvetil v duhovnika.

Kot duhovnik je najprej nekaj mesecev deloval v Janjevu na Kosovu, že oktobra pa je bil poslan v novo župnijo Ankaran, ustanovljeno dve leti prej. Središče župnije je takrat bila cerkev sv. Brigite Švedske na Bridi. Poln idej in zagnanosti je kmalu začel navduševati, da bi v Ankaranu zgradili cerkev s pastoralnim središčem. S pohorsko trmo, z neomajnim zaupanjem v Božjo previdnost, neustrašnim značajem in hkrati s svojim humorjem je izkoristil vsako priložnost, da bi lahko uresničil to zamisel. Po dolgi papirnati vojni in številnih političnih spl...