V sproščenem pogovoru z moderatorjem mag. Iztokom Malačičem sta med drugim spregovorila tudi o stanju slovenskega gospodarstva, o tem, kaj pomeni biti podjetnik in inovator v Sloveniji, o izzivih in preprekah, ki spremljajo mlade pri ustvarjanju novih podjetniških poti. Ivo Boscarol je ustanovitelj in dolgoletni lastnik podjetja Pipistrel, ki se ukvarja s proizvodnjo ultralahkih letal.

Z zaposlenimi kot družina

Dokler je bil še direktor Pipistrela, in niti zdaj, ko je v podjetju še naprej zadolžen za strategijo kot častni predsednik, ni nič drugače, je bil z vsemi zaposlenimi kot družina: ni bilo njega nad njimi, tudi plače so imeli primerljive, po lastnih besedah je imelo pol kolektiva celo višjo od njega, kar so si seveda tudi zaslužili.

Pogovor je uvedel dekan Fakultete za pravo in poslovne vede doc. dr. Mitja Steinbacher. FOTO: Siniša Kanižaj

Ukinil marketing

Letos se je Boscarol začudil prejete menedžerske nagrade za življenjsko delo, saj se sam nikdar ni imel za menedžerja, temveč je to počel zelo spontano in tudi v nasprotju s splošnimi standardi, leta 2000 je denimo v podjetju ukinil marketing in ves denar od tam namenil za razvoj.

Gradil na tradicionalnih vrednotah

»Postavil sem si svoj koncept dela, ki se mi je zdel v tistem trenutku dober. Vse sem gradil na tradicionalnih vrednotah – zaupanju, pripadnosti podjetju, dobrem počutju zaposlenih – in to se je na dolgi rok izkazalo kot dobro. Če me vprašate, ali se v Sloveniji splača biti podjetnik, bom odgovoril z 'da', če ni denar na prvem mestu,« je dejal Ajdovec.

Pipistrel je na letalskem področju eno najbolj inovativnih podjetij na svetu, pa z nikomer od zaposlenih nisem imel podpisane pogodbe o zaposlitvi s konkurenčno klavzulo.

Kar damo, to dobimo

Da uspešne zgodbe ne morete delati sami, poudari Boscarol, in če imate korektne odnose do vseh, lahko pričakujete, da bodo vsi korektni tudi do vas, saj smo ljudje velika ogledala: kar damo, to dobimo. In če zaposlenim daš, kar bi dal ali privoščil sebi, lahko pričakuješ, da bodo tudi oni prišli z idejami, da bodo pripadni podjetju in bodo delali tudi, ko tebe ni.

Brez ključavnic

»Pipistrel je na letalskem področju eno najbolj inovativnih podjetij na svetu, pa z nikomer od zaposlenih nisem imel podpisane pogodbe o zaposlitvi s konkurenčno klavzulo. Zaposleni so vedeli, da tudi jaz ne izčrpavam podjetja. Niti ene ključavnice nimamo,« pojasni Ivo Boscarol.

Ivo Boscarol: Plača mora biti korektna, ni pa edino vodilo, zlasti ne pri današnjem mladem, ki ga težko kupite le s plačo. FOTO: Siniša Kanižaj

Ukinil tudi nadurno delo

Pred desetletjem in pol je z internim odlokom ukinil tudi nadurno delo. V podjetju delajo od sedmih do treh, potem gredo zaposleni k svojim družinam, naslednji dan pa pridejo s čisto glavo in predani delu. Boscarol podčrta, da po svetu leti 3000 Pipistrelovih letal, pa do danes ni bila dokazana še niti ena nesreča kot posledica napake proizvajalca.

Imel bi 20.000 zaposlenih

»Čudi me, ko vsa Slovenija govori, da ni delovne sile, ni ljudi, ni strokovnjakov – če bi imel čarobno paličko, bi danes imeli 20.000 zaposlenih, ker bi toliko ljudi rado prišlo k nam v službo. Ne vem, kje je problem, da drugje ljudi ni, treba pa jih je seveda tudi znati obdržati,« opozori Ajdovec.

Današnji generaciji mladih je dala šola najmanj uporabnega znanja za življenje od vseh generacij doslej. Pa ne zato, ker bi bila slaba, temveč, ker se danes ne ve, kaj boste pozneje v življenju potrebovali.

Plača ni edino vodilo

Strinja se, da mora biti plača korektna, ni pa edino vodilo, zlasti ne pri današnjem mladem, ki ga težko kupite le s plačo: če ustvaritev pravo vzdušje, niti ne potrebujete menedžmenta, je pa zaposlene treba poslušati in slišati. V Sloveniji imamo po njegovem ravno ta problem: vsi vse poslušamo, samo slišimo ne!

Nikoli z izgubo

Pipistrel je med redkimi podjetji v Sloveniji in širše, ki v 33 letih ni imelo nobeno leto izgube in hkrati nobeno leto ni bilo slabše od prejšnjega, vselej – tudi v najhujših krizah – je imelo pozitivno krivuljo rasti. Rast je, tako Boscarol, lahko dvorezen meč: širiti ekipe ni enostavno; graditi na dolgoročnem uspehu z upoštevanjem tradicionalnih vrednot je pri veliki rasti večji izziv, kot če je rast manjša.

Šestkratno vrnili, kar so dobili od države

»Med uspehom in pohlepom je zelo tanka črta. Če znaš poslušati, potem si tudi slišan. Notranja rast se mora odražati tudi do ekipe in potem vam ekipa in družba to vračata. Ko sem prodal Pipistrel, sem doniral 25 milijonov evrov v družbeno dobro. Zakaj? Ker ste vsi vi pripomogli k uspehu Pipistrela, kajti prejeli smo 6 milijonov državnih subvencij. In ko pride čas, da lahko vrneš družbi, tega ne smeš pozabiti. Mi smo šestkratno vrnili to, kar smo dobili od države, torej smo bili zanjo dobra naložba.«

Ivo Boscarol mladim: Edina naložba, ki jo lahko v življenju naredite in vam je ne more nihče ukrasti, je naložba vase, znanje, ki ga boste imeli. FOTO: Siniša Kanižaj

Vse nagrade delili z zaposlenimi

Enako je, dopolni ajdovski podjetnik, tudi z zaposlenimi: podjetje ni nikdar prejelo nobene nagrade, ne da bi jo delilo z vsemi zaposlenimi, s čimer so tudi oni dobili sporočilo, da so spoštovani in so pripomogli k njegovemu uspehu.

Ni se treba roditi podjetnik

Za samostojno pot je treba biti najprej močan v sebi. »Vse se da naučiti; ni res, da se je treba roditi podjetnik; treba se je roditi, ko pa ste enkrat rojeni, imate svojo življenjsko pot v lastnih rokah. Ne morem razumeti ljudi, ki rečejo: 30 let sem delal v podjetju, ki je propadlo – kaj bom pa zdaj? Enostavno: nekam drugam boš šel v službo!«

Vse se da naučiti; ni res, da se je treba roditi podjetnik; treba se je roditi, ko pa ste enkrat rojeni, imate svojo življenjsko pot v lastnih rokah.

Z ekipo je enostavno rasti

Kot dvakrat podčrta Boscarol, je mentaliteta podjetnika, da moraš biti prepričan vase; če si prepričan vase, lahko prepričaš tudi ekipo, sicer je ne moreš. In zaupati moraš ekipi in potem ekipa zaupa vase. Z ekipo pa je zelo enostavno rasti, ker črpaš od ekipe in ekipa črpa od tebe.

Delati s srcem in brez stresa

Študentom je svetoval, naj se zavedajo, da je danes svet tako nor, da zaradi marketinga in teženj po dobičku postavlja standarde vključevanja ljudi v službo prek vseh normalnih meja. Čas, ko si v službi in delaš, se podaljšuje, zato si je treba življenje organizirati tako, da tisto, kar počnete, delate s srcem ali vam ne predstavlja stresa, je študentom položil na srce Boscarol.

Brez uporabnega znanja za življenje

»Ne glede na to, kaj ste študirali. Kajti današnji generaciji mladih je dala šola najmanj uporabnega znanja za življenje od vseh generacij doslej. Pa ne zato, ker bi bila slaba, temveč, ker se danes ne ve, kaj boste pozneje v življenju potrebovali. Ker za znanja, ki jih boste potrebovali, danes verjetno sploh še ne vemo, in ker znanja, ki ste ga pridobili, jutri verjetno ne boste potrebovali več.«

Svet je najboljši učitelj

Študente spodbuja, naj hodijo po svetu z odprtimi očmi in ušesi, ker je svet najboljši učitelj, in naj gredo za par let v svet, da bodo videli, kako je zunaj, in da bodo znali ceniti, kako je doma, da pa bodo tudi prišli do znanja, ki ga tu morda ne bi dobili. Kajti kar se naučijo v svetu, je drugače kot le doma.

Pipistrel je med redkimi podjetji v Sloveniji in širše, ki v 33 letih ni imelo nobeno leto izgube in hkrati nobeno leto ni bilo slabše od prejšnjega, vselej – tudi v najhujših krizah – je imelo pozitivno krivuljo rasti.

Naložba vase

»Svet je danes tako raznolik, da že razlike pomenijo eno veliko učenje. Kar je pri nas standard, je lahko drugje ne le drugače, temveč celo prepovedano, in obratno. Vse to razumeti je naložba vase. Edina naložba, ki jo lahko v življenju naredite in vam je ne more nihče ukrasti, je naložba vase, znanje, ki ga boste imeli,« je prepričan Ivo Boscarol.

V 6 dneh okrog sveta

Svet se globalizira in postaja tako majhen, da ni več nobena težava ali pretiran izziv iti okrog sveta. Sam je bil pogosto prisiljen iti na brzino okrog sveta, enkrat je šel v 6 dneh iz Benetk do Frankfurta, od tam do Lake Placida, od tam do San Francisca, od tam do Seula, od tam do Nanjinga, od tam do Frankfurta in še nazaj v Benetke, vmes pa le dvakrat spal na tleh.

Gostitelj zadnjega pogovornega popoldneva v tem študijskem letu je bil dekan FPPV dr. Mitja Steinbacher. FOTO: Siniša Kanižaj.

Največji onesnaževalec atmosfere

»Vprašanje pa, koliko časa bo še treba potovat. Korona je že pokazala, da so potovanja bolj razvada kot potreba. S tehnologijami, ki prihajajo, se bo potreba po poslovnih potovanjih vsaj na nekaterih področjih zmanjšala. Nenazadnje je treba razmišljati tudi o slabih straneh. Letalstvo sicer ni največji onesnaževalec, je pa največji onesnaževalec atmosfere. Ljudje lahko živimo skoraj mesece brez hrane, tedne brez vode, samo nekaj minut pa brez zraka. Zato je dolžnost vseh, ki imamo možnost kakor koli prispevati, da bo atmosfera ostala takšna, kot je, da to storimo.«

Za uspeh potrebuješ vsaj eno desno roko

Podjetja ima v treh državah, v Sloveniji, Italiji in na Kitajskem. Nikjer ni idealno, povsod so plusi in minusi, »toda verjetno že to, da sedim danes tukaj, pomeni, da je možno tudi v Sloveniji biti uspešen«. Oče mu je vedno govori, da za preživeti ali biti uspešen potrebuješ vsaj eno desno roko; če imaš dve levi, je še kozarec težko prijeti.

Če me vprašate, ali se v Sloveniji splača biti podjetnik, bom odgovoril z 'da', če ni denar na prvem mestu.

Jabolka in hruške

Glede razlik v poslovnih okoljih trdi, da pozna po svetu zelo malo primerov držav, v katerih so pogoji tudi za podjetništvo boljši kot pri nas, kjer je vse brezplačno, česar se ljudje ne zavedo, dokler ne gredo v tujino. Po lastnih besedah težko primerja uspešnost slovenskega podjetja z italijanskim, pa čeprav je samo 150 metrov za nekdanjo mejo, ali – kot pravi – hruške z jabolki.

Slovenci vse oprostimo, le uspeha ne

»Pri nas ima ženska 12+ mesecev porodniške, v Italiji 3 mesece. Tu je plačan prevoz na delo, regres, tukaj se dela 7 ur in pol dnevno, v Italiji 8 ur, resda pa je tam 13. plača. Če se v Sloveniji hoče, se da, je pa za podjetnike problem, da nimamo dolgoročne stabilnosti poslovanja. Biti moramo bolj fleksibilni in se manj izpostavljati. Jaz sem bil bob leta 2015, ko sem rekel, da Slovenci vse oprostimo, samo uspeha ne.«

Ohranili bodo zeleni del

Ajdovski podjetnik je spregovoril tudi o naložbi v BTC, največji trgovski kompleks v tem delu Evrope z 22 milijoni obiskovalcev letno, z dvema avtocestnima dostopoma z obvoznice, kjer gre povprečno dnevno 67.000 vozil. »Vsebin je dosti, ohranili bomo zeleni del, kjer bomo naredili doživljajski park na prostem, ostali del pa bo zapolnjen s čim manj spornimi dejavnostmi. Ne bomo šli v megagradnje, prijazni bomo do okolja in ljubljanskega prebivalstva.«

Pogovor je moderiral mag. Iztok Malačič. FOTO: Siniša Kanižaj

Potem ga je srečala pamet

Ga še kaj vleče v politiko, v katero je bil v preteklosti – resda bolj posredno, denimo kot član volilnega štaba predsedniškega kandidata Lojzeta Peterleta – vpleten sicer bolj posredno? »Pred leti sem bil tako naiven, da sem mislil, da lahko grem tudi v politiko in kaj spremenim. Potem pa me je srečala pamet. Zdaj svojo energijo rajši dam v kaj drugega,« pojasni.

Kar Levica govori, on dela

Je pa nedavno slišal, da je že skrajni čas, da se vrne v politiko, saj da bi bil idealen predsednik Levice, ker nima nikogar na minimalcu, deli dobiček z zaposlenimi, daje v javno dobro, ker je razdelil lastništvo z zaposlenimi. »Kar Levica govori, jaz dejansko delam. Toda v isti sapi pravijo, da ne bo šlo, ker bi se moral najprej včlaniti, tam te pa baje, če nimaš dveh levih rok, ne sprejmejo,« se nasmehne.