Kaj vendar gledaš iver v očesu svojega brata, bruna v svojem očesu pa ne opaziš? (Lk 6,41)

Besedo iver (gr. kárphos) se uporablja za majhno suho steblo, sekanec lesa, vejico, drobec ali pleve. Beseda izhaja iz glagola kárphō, ki pomeni oveneti. Gre torej za nekaj suhega in tankega, za drobec slame ali lesa. Beseda iver, ki jo najdemo tudi v Mt 7,3-5, figurativno označuje manjšo napako. Beseda bruno (gr. dokós) pa pomeni tram lesa, kos iz lesa, neke vrste hlod ali deska, ki »štrli ven« in nekomu popolnoma zapira pogled. Gre torej za bistveno večjo stvar, ki se kakor tram pojavi med dvema, vzpostavlja distanco in onemogoča, da bi videli prav. Slednje omogoča samo ljubeča bližina in sprejetje drugega. Zato je pomenljivo, da ženski samostalnik dokós (bruno) izhaja iz glagola dékhomai, ki pomeni sprejeti, pozdraviti, pokazati gostoljubnost. Gre torej za osebno zavzetost, ki omogoča sprejetje Božjih darov ter daru drugega, ki nam tako postane bližnji. Šele takrat pravilno vidimo...