Ivanu Tavčarju nagrada Vstajenje za pesniško zbirko Odselitev
Ivanu Tavčarju nagrada Vstajenje za pesniško zbirko Odselitev
Za nagrado Vstajenje so bila prijavljena dela 30 zamejskih in zdomskih avtorjev iz leta 2012. Med njimi je komisija, ki jo sestavljajo prof. Lojzka Bratuž, prof. Robert Petaros, prof. Zora Tavčar, prof. Diomira Fabjan Bajc, prof. Neva Zaghet, prof. Magda Jevnikar in urednik Marij Maver, nagrado podelila tržaškemu pesniku Ivanu Tavčarju za pesniško zbirko Odselitev. Svečana podelitev nagrade bo v ponedeljek, 8. aprila 2013, ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Trstu.
Kdo je Ivan Tavčar?
Ivan Tavčar je tržaški pesnik, ki se navdihuje ob kulturnem bogastvu Trsta. Njegova poezija je bivanjska, saj odpira vprašanja o smislu življenja v današnji čedalje bolj razčlovečeni in popredmeteni družbi. V zbirki prevladujejo religiozne teme, usmerjene v iskanje absolutnih vrednot, ki jih podaja v modernih pesniških oblikah in izbranem jeziku.
Nagrada Vstajenje že 50 let
Nagrado so leta 1963 na pobudo duhovnika in pesnika dr. Stanka Janežiča ustanovili v Trstu. Namenjena je zamejskim in zdomskim pesnikom, pisateljem in znanstvenikom, ker ustvarjajo v težjih razmerah kakor v matični domovini, imajo manjši odziv in navadno tudi ne dosežejo nobenega drugega javnega priznanja. Nagrado dobi delo, ki je na umetniški višini, temelji na vrednotah zahodnoevropske kulture in krščanstva, znanstveno delo pa na trdnih znanstvenih osnovah.
Ime Vstajenje je nagrada dobila po velikonočnem času, v katerem jo podeljujejo. Med nagrajenci v 50 letih podeljevanja so nagrado prejeli Alojz Rebula za roman V sibilinem vetru (1968), Lev Detela za 7 knjig pesmi in proze (1969), Boris Pahor za potopisni roman Skarabej v srcu (1970), Milka Hartman za pesmi Lipov cvet (1972), Zora Tavčar za spomine Veter v laseh (1982), Zorko Simčič za knjigo Trije muzikantje ali povratek Lepe Vide (1989), Vinko Ošlak: Saj ni bilo nikoli drugače (1991), Marko Sosič za roman Balerina, Balerina (1997), Miroslav Košuta za pesniško zbirko Pomol v severno morje in za celotni pesniški opus (2001), Lojzka Bratuž za antologijo slovenskih goriških avtorjev Goriška knjiga in za življenjsko delo (2009), Alenka Rebula za knjigo Sto obrazov notranje moči (2010).
Foto: Celjska Mohorjeva družba