Ddr. Ivan Rihtarič je leta 1989 magistriral iz zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani, leta 2002 doktoriral iz zgodovine v Celovcu, leta 2016 pa še na Filozofski fakulteti v Mariboru. Je avtor sedmih znanstvenih monografij, ukvarja pa se zlasti z raziskovanjem prve polovice dvajsetega stoletja na območju Spodnje Štajerske, Ljutomera in Gornje Radgone. V svoji drugi doktorski disertaciji je podrobno obdelal ravnanje komunistične oblasti po drugi svetovni vojni v Gornji Radgoni in Radgonskem kotu. Je predsednik Zgodovinskega društva v Gornji Radgoni in član zgodovinskih društev v Avstriji (Celovec in Gradec).

Zadnjih pet knjig je naslovil:

Delovanje UDV v okraju Gornja Radgona in Radgonskem kotu 1945–1950;

Okraj Ljutomer 1945–1950: Upravno-politična in gospodarska skica;

Franc Rihtarič – od resnice do mita;

Viktor Jurkovič in sodni proces 1949;

Križev pot izselitve družine Hajnžič iz Negove 1946–1947.

Ivan Rihtarič. FOTO: Ivo Žajdela

Udba je bila izrazito nasilna združba komunističnega režima

Pogovor z njim je vodil zgodovinar Jurij Pavel Emeršič.

»Udba je po vojni delovala kot glavni podporni organ varovanja novega družbeno-političnega sistema. Podrejena je bila neposredno Komunistični partiji, njene aktivnosti pa so pogosto presegale zakonske, ustavne in celo državne okvire ter grobo posegale v osnovne človekove pravice in svoboščine,« so zapisali v vabilu.

V resnici je bilo veliko huje. Udba je bila izrazito nasilna združba komunističnega režima, ki je izvajala državni terorizem nad Slovenci od nasilnega prevzema oblasti leta 1945 do demokratičnih volitev leta 1990. Izvajala je sistematično kršenje človekovih pravic. Vohunila in zastraševala je Slovence ter mnoge prisilila, da so bili njeni ovaduhi. Mnogim je uničila življenje.

V raziskavi je uporabil več kot 15.000 dokumentov Udbe

Predaval je o svoji drugi doktorski disertaciji, ki jo je v samozaložbi izdal v obsežni knjigi Delovanje UDV v okraju Gornja Radgona in Radgonskem kotu 1945–1950.

V obsežni (485 strani besedila in priloge) disertaciji je uporabil več kot 15.000 dokumentov UDV (Udbe) iz Arhiva Republike Slovenije in Pokrajinskega arhiva Maribor, tujine (Avstrija) ter številno literaturo in izjave posameznikov. Prikazal je upravno-politično ureditev v okraju, gospodarstvo, delovanje Ozne oziroma UDV (Udbe), komunistične partije in njen vsesplošni vpliv na vsa dogajanja v okraju.

Ivan Rihtarič med predavanjem v prostorih Muzeja VSO v Ljubljani. FOTO: Ivo Žajdela

Prikazal je tudi delovanje ilegalnih skupin – upornikov proti komunistom

Posebej je prikazal strukturo UDV v radgonskem okraju in Radgonskem kotu v Avstriji s seznami njenih informatorjev, ožjih zvez in agentov. Prikazal je način pridobivanja in delovanje t. i. informatorjev, agentov in ožjih zvez Udbe v okraju in med slovensko manjšino v t. i. Radgonskem kotu v Avstriji.

Osvetlil je izselitev Nemcev z Apaškega polja in kolonizacijo, zadružništvo, obvezno oddajo, odnos partije do Katoliške in Evangeličanske cerkve. Vse niti političnega in gospodarskega življenja so imeli v rokah Kardeljevi komunisti, ki so v Katoliški cerkvi in njenem vplivu videli največjega ideološkega sovražnika pri graditvi novega komunističnega režima.

Prikazal je tudi delovanje ilegalnih skupin (križarji, Matjaževa vojska) in njihovo povezanost s t. i. Kraljevim komitejem v Salzburgu. Dodal je številne priloge (sezname, zemljevide, fotografije, skice in fotokopije dokumentov).

Še posebej so bili na udaru novega režima prebivalci nemške narodnosti

Nova oblast je prve selitve nemškega prebivalstva iz Apaškega polja izvedla že maja in julija 1945 v taborišče Šterntal (današnje Kidričevo), celovito pa jih je izselila 13. januarja 1946, ko je poslala vlakovno kompozicijo z okoli 2.200 ljudmi prek Hrvaške in Madžarske na Dunaj. Tam so jih ruske zasedbene oblasti zavrnile in sledila je katastrofa ljudi pri Murakerszturu na Madžarskem, kjer je umrlo kar 76 oseb. Preostale ljudi so vrnili v Slovenijo in jih malo pozneje čez Jesenice poslali na Koroško, kjer so jih Britanci oskrbeli in jim omogočili poznejši svoboden odhod v nove domovine. Domove in premoženje izseljenih apaških Nemcev je oblast dodelila novim naseljencem, tako imenovanim kolonistom, in na tak način, kot se je hvalila, dokončno rešila »nemško vprašanje« v tem delu Slovenije.

Ivan Rihtarič z zadnjo knjigo Križev pot izselitve družine Hajnžič iz Negove 1946–1947. FOTO: Ivo Žajdela

Na ukradeno zemljo so naselili koloniste, ki so jih nato strpali v Koze

Prikazal je gospodarstvo v okraju, ki je poznalo državno, zadružno in zasebno oziroma privatno lastnino. Posebej je bilo zanimivo ustanavljanje in delovanje tako imenovanih Koz (KOZA – Kmetijska obdelovalna zadruga), v katere se je ljudi tudi prisiljevalo, predvsem koloniste na Apaškem polju. To prisiljevanje zaradi vstopa v zadruge je bilo za koloniste prvo veliko razočaranje, saj tega po prihodu na Apaško polje in po dodelitvi zemlje in stavb (bivalna hiša in gospodarsko poslopje) niso pričakovali. Vsa gospodarska dejavnost državnega in zadružnega sektorja je temeljila na planskem načrtovanju, ki pa je bil velikokrat nerealen, prenapihnjen, a politično podprt od okrajnih in republiških oblasti.

Zakaj so uničili gradivo Udbe za ljutomerski okraj?

Ivan Rihtarič meni, da je z raziskavo Delovanje UDV v okraju Gornja Radgona in Radgonskem kotu 1945–1950 razgalil vso podlost delovanja UDV v okraju in med slovensko manjšino v Radgonskem kotu v tedaj občutljivih domačih in mednarodnih političnih razmerah. Želi si, da bi predvsem mladi zgodovinarji raziskali še druge okraje iz tistega obdobja in bi tako dobili celosten pogled na njeno delovanje ter posledice, ki so bile skrivane do nedavnega in neznane predvsem mladim generacijam.

Sam je želel podobno raziskati še povojno delovanje Udbe v ljutomerskem okraju, vendar so mu iz Arhiva Slovenije sporočili, da za ta okraj gradivo ne obstaja. Kako je to mogoče? Ali so ga komunisti uničili zaradi zločinov na meji s Hrvaško na območju Štrigove?