Nadaljevanje od: Ivan Miklavc, Helmuth Rozumek in PO Osvobodilne fronte za Gorenjsko [4]

O sklicevanju sestankov Ivana Miklavca je sekretar gorenjske KPS Maks Krmelj - Matija obvestil Edvarda Kardelja in mu poročal o njihovi brezpredmetnosti zaradi odsotnosti članov PK KPS. Poročal mu je tudi o Miklavčevi zvezi z Milkom Hojanom, ki je obljubil, da bo priskrbel gorenjskim partizanom tisoč brzostrelk in strelivo.

»Opozorilo« »Gorenjcem« s komunističnega vrha

CK KPS je v pismu 7. julija 1943 precej kritično ocenil dotedanje ravnanje PK KPS. Posvaril ga je, da so verjetno v Miklavčevem odboru plavogardistično usmerjeni posamezniki, oziroma je razvidno, da so bili zanj posamezniki moteči zaradi določene razredne pripadnosti. Pokrajinskemu komiteju je pisal: »Nadalje imamo vtis, da so vam tudi gotove stvari OF še zmerom čez glavo, čeprav beležite lepe uspehe. Zadevo z gospodom iz Medvod /Ivan Miklavc/ bi bili lahko že zdavnaj likvidirali. Nerazumljivo nam je, kako more še vedno sklicevati konference, in to iz vse Gorenjske, ne da bi vi prej kaj takega določili. Kot vam bo povedal Bolko /Jože Brilej/, ga sumimo celo hujših stvari kot smo govorili z vami pred časom. Kako je treba z njim postopati, vam bo po našem naročilu ustno in detajlno povedal Bolko. Da vam bo dotični Marko preskrbel 1000 brzostrelk, je velika iluzija, to je najbrž kak mihajlovićevski agent, če ne gre za kaj hujšega. Razčistite to stvar in nam pošljite čimprej detajlne podatke.«

Komunistični vrh je zahteval odločno preprečevanje kakršnega koli poskusa četniškega organiziranja na Gorenjskem in »trebljenje zakrknjenih belogardistov«, da se državljanska vojna ne bi razširila tudi na Gorenjsko. Obenem je Kardelj ponovno opozoril na nujnost ustanovitve (»pravega«) POOF – in sicer »prav kot protiutež raznim mahinacijam«.

Miklavčev odbor si je prizadeval razširiti dejavnost po vsej Gorenjski, kar se je odražalo tudi v sestavi odbora. V njem so bili namreč zastopniki iz škofjeloškega, kranjskega in kamniškega okrožja. Ni pa bilo v njem predstavnika jeseniškega okrožja. Tam so si prizadevali pridobiti tehničnega direktorja jeseniške železarne dr. Hermana Klinarja, ki pa se v odbor ni vključil. Zato je občasno prihajal nadzirat odbore OF v jeseniškem okrožju Albin Kolb iz Šentvida, Miklavčev sodelavec.

Na komunističnem betonskem kolosu v Dražgošah tako slavijo uničevanje starodavne vaške skupnosti. FOTO: Ivo Žajdela

Kardeljeva navodila so bila vedno ukaz

Vse to je Kardelja zelo motilo. Odbor je videl kot konkurenco, ne zaveznika, zato ga je bilo potrebno onesposobiti. Zato je dal jasno navodilo glede sestave in načina ustanovitve Pokrajinskega odbora OF, torej takšnega, ki bo zvesto orodje, transmisija komunistov. Naročil je: »Sestavite ga iz uglednejših in vplivnejših ljudi. Nekaj naj bo takih, ki so odšli v partizane in se lahko podpišejo z legalnim imenom. Člani naj bodo vsekakor vezani na Partijo v smislu kakor smo govorili že z Matijo /Maks Krmelj/, med njimi pa naj bo tudi precej katoličanov – takih kakor smo že govorili z Matijo – in ljudi, poznanih v takozvanem nacionalnem krogu. Ta odbor bi bilo treba izvoliti na zelo konspirativno prirejeni konferenci, ki se je naj bi udeležili rajonski, okrožni, pa tudi vsaj nekaj terenskih delegatov. Odbor naj bi imel večje število članov in ožji sekretarijat (3) iz naših ljudi. V sekretarijatu naj bosta Lenart in Matija. Konferenca naj izda proglas na Gorenjce. Obenem objavite, da so bili izvoljeni med drugimi ti in ti (tisti, ki se lahko podpišejo). Zadeva vsekakor ne bi smela izpasti kot neki gorenjski separatizem, temveč bi morala prav nasprotno utrditi autoriteto IOOF /komunistov/. Pazite na to še posebno v formulacijah proglasa itd. S te konference bi morali na vsak način poslati pozdrave tov. Titu, IOOF in CK Partije.«

Edvard Kardelj je pri pomembnih organizacijskih temah imel vse pod strogim nadzorom. Bil je seznanjen z vsem pomembnim dogajanjem in o pomembnejših ljudeh. Zato je lahko učinkovito nameščal prave ljudi na vodilna mesta.

Miklavc jih lahko le materialno podpira

Glede skrbi CK KPS o domnevnem popuščanju gorenjskega partijskega vodstva je PK KPS za Gorenjsko 14. septembra 1943 Kardelju odgovoril, da je o trenutnih razmerah na Gorenjskem očitno slabo poučen in da očitek o »fabrikantih« v vodstvu OF ne drži več, ker so vprašanje Miklavčevega odbora že razčistili. PK KPS je poročal, da so Miklavcu »odkrito povedali, da nima nič za govoriti, lahko pa podpira z raznim materialom naše osvobodilno gibanje«. Kljub temu pa je obljubil nadaljnjo materialno podporo.

Tudi Jože Sluga - Lenart (član Pokrajinskega komiteja KPS za Gorenjsko, Miklavčev tesni sodelavec) je 11. septembra 1943 v pismu na CK KPS osebno zavrnil, sicer ne povsem prepričljivo, očitan mu oportunizem in zatrdil, da ima do »fabrikantov« nesporno »sovražen« odnos, saj da je bil celo življenje izkoriščan po njih in da se je v metodah svojega političnega delovanja vedno držal Leninovega nauka, po katerem se mora proletariat posluževati vseh poti, da pride do cilja.

Spomenik ob Pšati pod Gobavico v Mengšu, kjer so Nemci 8. januarja 1944 ustrelili 30 civilistov, kot povračilni ukrep za vosovski pomor šestih civilistov ob breznu Sapnica na griču Gobavica. Morišče so odkrili 4. januarja 1944. FOTO: Ivo Žajdela

»Najstrožje zabranjeno« sodelovanje z nekomunistom Miklavcem

Da bi preprečil nadaljnje širjenje vpliva Miklavčevega odbora in ga izoliral, je PK KPS v lastnem imenu in v imenu »Pokrajinskega poverjeništva OF za Gorenjsko in Koroško« 10. julija 1943 naslovil na komunistične aktiviste posebno okrožnico. V njej je zapisal: »Zvedeli smo, da nastopa na terenu neka skupina Slovencev, predvsem iz gospodarskih krogov, ki sklicuje razne konference v imenu Pokrajinskega odbora Osvobodilne fronte. Nekateri člani te skupine nastopajo kot člani Pokrajinskega odbora in celo kot pooblaščenci IOOF. Na tem mestu ugotavljamo, da trenutno ne obstoja na Gorenjskem in Koroškem še noben Pokrajinski odbor OF, ampak samo Pokrajinsko poverjeništvo OF, katerega edina člana sta tovariš Lenart in tovariš Matija. Ta dva tovariša sta edina potrjena od IOOF kot člana Pokrajinskega poverjeništva. Vse direktive OF, vse okrožnice, vsa pisma itd. itd., skratka vse kar je v zvezi z OF na Gorenjskem in Koroškem, vse to mora nositi podpis oziroma mora biti pismeno potrjeno od teh dveh tovarišev. Edino tovariš Lenart in tovariš Matija vzdržujeta zveze z IOOF, sprejemata direktive od IOOF in sta direktno podrejena IOOF. Vse drugo je izmišljeno.

V zvezi s tem sporočamo vsem okrožnim in rajonskim sekretarjem, da sme vse delo OF in še več, vse delovanje Slovencev – konference, sestanki, propaganda itd. – v njihovih okrožjih oziroma rajonih iti samo preko okrožnih in rajonskih odborov oz. sekretarjev OF. Vsak sestanek Slovencev, skratka vsako najmanjše organizirano delovanje Slovencev izven okvira OF, t.j. brez inicijative oz. dovoljenja Pokrajinskega poverjeništva OF, okrožnih in rajonskih odborov OF ter njim podrejenih organizacij, – je najstrožje zabranjeno. Kajti, kdor danes dela izven organizacij OF ta je proti OF.«

Ali: kdor deluje izven »OF«, to je komunistov«, je njihov nasprotnik. Nasprotnik pa je bil hitro tudi sovražnik, ki so ga uničevali.

Komunistična prepoved vodenja OF za Gorenjsko

PK KPS je tako julija 1943 Ivanu Miklavcu tudi javno prepovedal sklicevati sestanke OF za Gorenjsko, ni mu pa seveda prepovedal dela za OF (zaradi materialnih koristi, ki so jih imeli od njega). Že po prepovedi sklicevanja sestankov se je nameraval pri njem zglasiti eden od članov PK KPS, verjetno v zvezi z načrti za rešitev nekdanjega sekretarja PK KPS za Gorenjsko Toneta Dolinška - Metoda iz begunjskih zaporov, za kar si je prizadeval tudi Miklavc. Značilna pa je iz tega časa sodba PK KPS o Miklavcu, ki naj ne bi poznal vseh točk programa OF, predvsem prve, ki govori o nujnosti neizprosnega vodenja boja proti okupatorju. Šele tak »boj« je komunistom omogočal organiziranje, širjenje in zavzemanje terena.

Sredi leta 1943 so se pojavile obtožbe o Miklavčevem denarnem podpiranju »bele garde«, kar je Miklavc odločno zanikal. Verjetno se je del očitkov, izrečenih v Kardeljevem pismu iz začetka julija, nanašal na to vprašanje. Vodstvo je tudi zvedelo za Miklavčevo srečanje z dr. Marjanom Zajcem, ki ga je organiziral Ivan Levar, kar je dodatno potrjevalo sum o Miklavčevi »plavogardistični« usmerjenosti.

Jeseni 1943 je tudi Avgust Barle - Ambrož (član OK KPS Škofja Loka) ugotavljal, da Miklavc še naprej vzdržuje svoje posebne veze. Ugotovil je, da se je v Kranju sestal s »plavogardistično« usmerjeno skupino, ki se je na sestanku pritoževala nad OF zaradi njenega zavračanja gospodarskih krogov in bivših jugoslovanskih oficirjev, zaradi česar da je treba nekaj ukreniti. Miklavc je udeležbo na sestanku pojasnil s tem, da ni vnaprej vedel, za kakšen sestanek gre, zbrane pa naj bi tudi opozoril, da takšne sestanke ni dopustno sklicevati brez vednosti vodstva OF. O obstoju »plavogardističnega« pokrajinskega odbora Miklavc naj ne bi ničesar vedel in je zagotavljal svojo iskreno privrženost OF. V tem času je zopet obljubil zbrati 100.000 mark, a je želel, da bi podpore svojcem mobilizirancev razdelil osebno. Toda Barle je dvomil v njegovo iskrenost. Menil je, da gre bolj za taktiziranje, ker je »plavogardističnim« krogom »ušla korajža«.

Spomenik pri Mengšu, tu so Nemci 8. januarja 1944 ustrelili 30 Slovencev, kot povračilni ukrep na komunistično nasilje. FOTO: Ivo Žajdela

Komunistično potiskanje Miklavca v kot

Komunisti so na Ivana Miklavca vedno bolj pritiskali. Zato se je zaradi nezaupanja s strani gorenjskega partijskega vodstva, obtožb o »belogardistični« oziroma »plavogardistični« naravnanosti in obtožb o domnevno spornem ravnanju z denarjem odločil, da prekine z delom, dokler PK KPS ne prekliče vseh teh obtožb.

Konec poletja naj bi tudi odprto izražal nezadovoljstvo nad Angleži, češ da so »barabe« in da bi že lahko bili svobodni, če bi Angleži to hoteli. Glede »plavogardističnih« organizatorjev naj bi svetoval partizanom njihovo odstranitev. Poročevalec Avgust Barle - Ambrož je tudi o tem menil, da takšen Miklavčev »kurz skoraj gotovo ne more biti iskren«. Albin Kolb iz Šentvida pa naj bi bil celo zadolžen od PK KPS, da zbere dokaze o »tiranskem« postopanju Miklavca z delavstvom še pred vojno, vendar je Barle hotel preveriti, če je Kolb dejansko dobil takšno nalogo. Miklavc je potem sicer naprej delal za OF, bil pa naj bi nekoliko prizadet, ker je čutil, da zdaj PK KPS protežira Kolba.

Nadaljevanje v: Ivan Miklavc, Helmuth Rozumek in PO Osvobodilne fronte za Gorenjsko [6]

Ivo Žajdela, Gorenjski separatizem, Reporter, 20. 5. 2019

1/4