Mala poljana pod Storžičem in Tolstim vrhom.

Nadaljevanje iz: Ivan Jan, Andrej Bohinc, Peter Stare, partizani in Kokrški odred [4]

Tudi v Križah pri Tržiču so partizani ubili več ljudi. Župana Miho Primožiča (r. 1880) so našli umorjenega pri cerkvi sv. Jožefa v Tržiču. Imeli so gozdove na južni strani Kriške gore, bil je nadgozdar, živeli so v vili v Podvasci. Janeza Koširja z Retnjega so partizani ugrabili pri mostu pri Žiganji vasi leta 1944 in ga umorili na neznanem mestu. Doma so imeli trgovino, ki so jo partizani povsem izropali; njegova mati Marija, trgovka, je umrla leta 1971, sestra Viktorija pa leta 2001. Anico Žagar (r. 1922) iz Žiganje vasi pri Tržiču so ustrelili doma leta 1945. Vse tri so ubili domači terenci.

Mala poljana pod Storžičem, kjer je Ivan Jan ustrelil Cecilijo Roblek iz Loma pod Storžičem. Posnetek iz leta 2002, ko je stara smreka levo nad stajo še stala. FOTO: Ivo Žajdela

Cecilijo Roblek je umoril Ivan Jan, propagandist Dražgoš

Drugi primer partizanskih zločinov pod Karavankami, ki ga je navedel Andrej Bohinc, je bil umor Cecilije Roblek iz Loma pod Storžičem, ki so ga partizani Kokrškega odreda storili v začetku oktobra 1944, tri mesece pred mučenjem in umorom Petra Stareta.

O tem je Andrej Bohinc že leta 1980 zapisal v dopolnilu h kroniki Kokrškega odreda, ki jo je napisal Ivan Jan, in ga je poslal CK ZKS, naslednje: »V jeseni leta 1944 so na Malo Poljano nad Lomom obveščevalci pripeljali mlado dekle iz Loma (hiša pri cerkvi). Avtor kronike Kokrškega odreda se je izkazal kot izreden 'junak', mlado dekle je pred borci zgrabil za lase, nekaj časa kričal nanjo, potem pa je zgrabil za pištolo in jo pred vsemi (ne da bi jo zaslišali in ji sodili) ustrelil.«

Andrej Bohinc, v času dogodka politkomisar Kokrškega odreda, je torej tu zatrdil, da je dekle iz Loma pod Storžičem ustrelil Ivan Jan, ki je bil Bohincu neposredno podrejen. To dekle je bilo Cecilija Roblek, doma iz Loma pod Storžičem, številka 40 (danes 19). Rodila se je leta 1923 in imela je še dve sestri; obe sta leta 2002, ko sem raziskoval primer, še živeli v Lomu.

Mala poljana pod Storžičem, kjer je Ivan Jan ustrelil Cecilijo Roblek iz Loma pod Storžičem. Posnetek iz leta 2008, ko je stara smreka desno nad stajo še stala. FOTO: Ivo Žajdela

Imela je domobranca za fanta, zato so jo umorili

Roblekova je imela fanta, ki je bil pri domobrancih v Škofji Loki. To je bil Miha Meglič (Peskarjev) s Potarij nad Lomom, ki so ga po vojni vrnili s Koroške in ubili. Domača terenka je Roblekovo nekoč videla v Tržiču na trgu, ko je govorila s svojim fantom domobrancem. Partizani so ji potem rekli, naj se umakne iz Loma. Pravi razlog za umor Roblekove naj bi bil, da je bil vanjo zaljubljen Franc Klemenc iz Zgornjega Loma (danes Grahovše), ker pa ga ni marala, je poskrbel za njen nesrečni konec.

Nekega večera v začetku oktobra 1944 so jo prišli partizani iskat; med njimi naj bi bil tudi Klemenc. Odgnali so jo na planino Mala Poljana pod Storžičem. Tam so jo ustrelili. Morilec naj bi bil po Bohinčevem zatrdilu (prvič leta 1980 v pismu CK ZKS, drugič 27. decembra 1989 v mariborski reviji 7D) Ivan Jan, politični komisar 2. bataljona Kokrškega odreda.

Mala poljana pod Storžičem, kjer je Ivan Jan ustrelil Cecilijo Roblek iz Loma pod Storžičem. Posnetek iz leta 2019, ko je od stare smreke nad stajo ostalo le še ležeče deblo. FOTO: Ivo Žajdela

Grob pod smreko na Mali Poljani

Dobra prijateljica Cilke Roblek Ivana Peharc iz Grahovš je slišala, da so jo ugrabili domači terenci in da je niso takoj ustrelili. Slišala je, da naj bi jo na Poljani poslali z neko partizanko »na sprehod«, da bi jo nato od zadaj ustrelili. Ker je zaslutila nevarnost, se je branila, in ko se je obrnila, jo je partizan ustrelil. Ubili so jo na Mali Poljani, zakopali pa so jo pod veliko smreko, nekaj deset metrov od koče na Poljani in ob poti na Tolsti vrh. Mlajša Cilkina sestra Pepca Gabrc naj bi bila po vojni z možem na Poljano nosila svečo.

Kasneje je nekdo materi Cecilije Roblek povedal, kje na Poljani je zakopano hčerkino truplo. Skrivoma naj bi ga s sestro Francko izkopali in kosti pokopali v družinski grob Kovčarjevih na lomskem pokopališču, tam je njeno ime tudi zapisano. Tako mi je vsaj povedalo več domačinov, Marija Meglič, sestra Cecilije Roblek, pa mi je to zanikala. Pri tem moram povedati, da sem vse podatke o Ceciliji Roblek dobil od drugih, od njene še živeče sestre pa nobenega. Ker nje takrat »ni bilo doma« in zato »nič ne ve« o smrti svoje sestre. Čudno, sosedje so mi o Roblekovi vedeli povedati veliko, njena sestra pa nič. Prav tako mi je zatrdila, da nima nobene fotografije svoje sestre; fotografijo sem dobil drugje.

Cecilijo Roblek so partizani umorili na planini Mala poljana pod Storžičem.

Komunisti so resnico zadušili s strahom

Nasploh sem bil pri Megličevih, kot se zdaj pišejo pri hiši v Lomu, kjer je nekoč živela Cecilija Roblek, zelo zadržano sprejet. Junija 2002, 57 let po končani vojni, sem tako doživel dva dokaj hladna sprejema sorodnikov žrtev, ki so jih med vojno umorili partizani. Najprej pri sorodnikih Černetovih iz Gozda - Reke, potem še pri sorodnikih Roblekovih iz Loma. Oba primera sta z območja, ki je bilo med vojno pod Nemci. To območje so partizani s svojo agresivno propagando že medvojno povsem pokrili in vsakršno spraševanje o resnici in pravici zadušili. Še huje je bilo v povojnem režimu, ki je več desetletij deželo vklenil v komunistično resnico. Zato ni čudno, da se ta resnica še danes oklepa mnogih, celo sorodnikov, ki so jih povsem po nedolžnem umorili partizani.

Res, o ljudeh, ki so partizani umorili, so med ljudmi pod Storžičem raztrosili najrazličnejše izmišljije o njihovih »krivdah«, toda v večini primerov je šlo za izmišljene ali vsaj močno pretirane zgodbe in za nedolžne ljudi. Še danes od preprostega človeka slišiš, da je »nekaj že moralo biti, če so ga ubili«. Logično sklepanje, za katerega se ni bilo treba veliko potruditi. Nekoga so odgnali, ubili, nato pa o njem govorili, da je izdajal. Le kdo in kako naj bi to »resnico« preverjal? Še v normalnih, mirnih razmerah je skoraj nihče ne, kaj šele med vojno, ko mora vsak paziti na golo preživetje. Tudi zaradi tovrstnih umorov. Pogosto je bilo dovolj za smrt že to, da so koga videli v družbi Nemcev ali domobrancev. Kako je do tega prišlo, pa partizanov ni zanimalo. Nasploh so jim tovrstni umorili služili za zastraševanje, ki je bilo silovito.

Mala poljana pod Storžičem in Tolstim vrhom, pogled iz Gorič pri Golniku. FOTO: Ivo Žajdela

Partizanski spomenik na cerkvi

Lom pod Storžičem je znan tudi po tem, da je to edini kraj v Sloveniji, kjer sredi ceste, ki pelje skozenj, raste stara lipa. Poseben je tudi po tem, da je predsednik borcev na lastno pobudo snel spominsko ploščo z imeni borcev, ubitih med vojno, s stene gasilskega doma in jo pritrdil na steno cerkve, pod ploščo ubitim domačinom med prvo svetovno vojno. To je verjetno edini primer, da je borčevska plošča z ubitimi partizani pritrjena na cerkvi. Na tej plošči je napisan tudi Andrej Zupan, ki je bil v partizanih v 9. korpusu na Primorskem, vendar so ga komunisti leta 1946 v Ljubljani ugrabili in za njim je izginila vsaka sled. Partizani so ubili še tri njegove brate: Janeza, Toneta in Jožeta. Jožeta Zupana so kot domobranca ubili pri Trsteniku 2. novembra 1944. Takrat so partizani tam iz zasede ubili devet domobrancev (opis v knjigi Kokrški odred, 1980, 2. del, str. 368–378). Domobranci, ki so se peljali na kolesih na povsem nevojaško zadevo, šli so na družabno prireditev na Trstenik, so bili izdani. 

Jan je zapisal, da jih je izdal partizanski dezerter in sodelavec Petra Stareta Jože Urbanc - Gašper. To je bila njegova izmišljotina, s katero je hotel oba očrniti, ter zakriti glavnega izdajalca. Izdal naj bi jih bil sam Erich Dichtl, nemški poveljnik, ki je bil tudi formalni šef gorenjskih domobrancev. Dichtl je namreč sodeloval s partizani.

Komunisti so ubili tudi tri brate Perne iz Loma: Jožeta, ki je bil komandant domobranske postojanke v Kovorju, Toneta, ki je bil bogoslovec v Ljubljani, in Janeza. Miho Megliča sem omenil pri Roblekovi. Ubili so tudi Janeza Robleka. Partizani so v Lomu požgali tudi šolo in župnišče.

Po demokratizaciji Slovenije je bil predsednik občinske komisije za povojne poboje v Tržiču Vinko Perne, podžupan Tržiča, doma iz Loma. Med vojno je izgubil očeta Jožeta Perneta, ki je bil poveljnik domobranske postojanke v Kovorju, ter dva strica.

Podatke o Lomu sem napisal na osnovi pripovedi Stanka Zupana v Lomu pod Storžičem, številka 20 (10. septembra 2000).

Cecilijo Roblek so partizani umorili na planini Mala poljana, zakopali pa so jo pod veliko smreko, nekaj deset metrov od koče na Poljani in ob poti na Tolsti vrh (zadaj Storžič). FOTO: Ivo Žajdela

Umor, rop, požig

Partizani so v Lomu že zelo zgodaj začeli s poboji domačinov. 2. julija 1942 so zvečer okoli desete ure obkolili domačijo Jurija Rozmana (r. 1897) na Hribu; danes se kraj imenuje Grahovše. Pred vojno je bil podžupan v Lomu, bil je oče petim otrokom. Zločince je vodil Janez Perko (Samčev z Brega pri Križah). Gospodarja Jurija so najprej »zasliševali« v hiši, medtem ko so v posebni sobi imeli zaprte otroke Jurčka, Jožeka, Pepco in Francko. Medtem so partizani že ropali. Pokradli so vse – od oblek, posode do hrane, in to tako temeljito, da Rozmanovi niso imeli več ne hrane ne drugih oblek, razen tistih, ki so jih imeli na sebi. Po »zaslišanju« so očeta prignali k vhodu hiše, tam pa ga je partizanski voditelj Samčev ustrelil v tilnik, da je padel po stopnicah. Nato so zažgali stanovanjski del hiše in gospodarsko poslopje, čeprav je bilo pri hiši pet otrok. Ko so delavci, ki so služili pri Žitniku, spuščali iz hleva živino, so partizani, ki so se z naropanim oddaljevali s kraja zločina, nanje streljali.

Sin Slavko Rozman je bil po raznih spletih naključij v nemški vojski, zaradi česar ga je režim leta 1946 obsodil in v zaporu je preživel osem let. Zaplenili so jim tudi veliko zemlje.

Ena od velikih smrek na planini Mala poljana, priča partizanskega zločina. FOTO: Ivo Žajdela

Razbeljeni štedilnik

Partizani so leta 1944 ustrelili Kemperla, Bornovega uslužbenca. Ustreliti ga je moral Jagodic, ki je bil po vojni predsednik tržiških borcev. Iz Hudega Grabna so odgnali Rozmanovo, po domače Hudnikovco; doma so imeli gostilno. V Hudnikov mlin so nosili hrano, ki jo je nato neki partizan kradel. Ta je nato za krajo okrivil Hudnikovco. V Zalem Potoku pod Košuto, tam, kjer so z razbeljenim železom mučili Petra Stareta, so jo vrgli na razbeljeni štedilnik in umorili. Potem naj bi bili ubili tudi partizana, ki je v resnici kradel.

Demokracija, Ivan Jan, Umor na Poljani, 22. 8. 2002Nadaljevanje v: Ivan Jan, Gaberc – Klančarjevi, Lom pod Storžičem in Kokrški odred [6] 

Spominska plošča na cerkvi v Lomu pod Storžičem z imenom Cecilije Roblek. FOTO: Ivo Žajdela

Na Mali poljani pod Storžičem umorjeno Cecilijo Roblek so napisali na nagrobnik v Lomu pod Storžičem pri Megličevih. FOTO: Ivo Žajdela

1/19