Knjigo Ivan Hribar. Javno. Ustvarjalno. Zasebno. je izdal Muzej in galerije mesta Ljubljane, Mestni muzej Ljubljana. Uredile so jo Irena Žmuc, Mojca Ferle in Darja Kerec.

Avtorji na dobrih 190 straneh pišejo o političnem življenju Ivana Hribarja (1851–1941) kot t. i. opolnomočenega ministra SHS v Pragi, o njegovem literarnem ustvarjanju, odkrivajo njegovo družinsko življenje, njegov umetniški okus, se spominjajo srečanj z dr. Zlatico Hribar in življenja v vili Zlatica v Rožni dolini v Ljubljani.

Da Ivan Hribar v zgodovini dobi mesto, ki si ga zasluži

Z izdajo monografije so simbolno zaokrožili in osmislili projekt prenove Vile Zlatice, družinskega domovanja enega najpomembnejših županov, kar jih je imelo mesto Ljubljana v zgodovini. Dr. Irena Žmuc, sourednica monografije in avtorica stalne razstave v Vili Zlatici ter strokovnjakinja, ki je v Mestnem muzeju vztrajno skrbela za Hribarjevo premično dediščino je dejala, da so s prenovo vile, postavitvijo razstave in izdajo monografije izpolnili zadnjo željo dr. Zlatice Hribar, da Ivan Hribar v zgodovini dobi mesto, ki si ga zasluži.

Pri Hribarju je poleg materialne dediščine za raziskovanje pomembna tudi njegova duhovna in kulturna veličina. Kot pisatelja oziroma avtorja še neizdanega romana z naslovom Gospod Izidor Fučec. Srednjeveška povest naših dni ga je na predstavitvi izpostavila dr. Darja Kerec, ki si z ekipo kolegov raziskovalcev prizadeva, da bi Hribarjev obsežni roman ugledal luč sveta.

Sourednice knjige o Ivanu Hribarju Irena Žmuc, Mojca Ferle in Darja Kerec. FOTO: Ivo Žajdela

Hribarjeva širša politična podoba od leta 1918

Dr. Irena Žmuc je Ivana Hribarja uvodoma predstavila na eni strani z njegovim javno ustvarjalnim delovanjem, na drugi pa z družinskimi razmerji, ki so bila posebna. Piše o njegovem razmerju s prvo ženo, Slovakinjo Emilijo Griga, in njunim sinom Milanom, pa tudi o treh otrocih, ki so se rodili kot nezakonski (Pavla, Milko in Zlatica). Za vse otroke je Hribar skrbel, še posebej je bila zanj pomembna njihova izobrazba.

Dr. Darja Kerec se je spoprijela s Hribarjevo širšo politično podobo od leta 1918 naprej: bil je veleposlanik SHS v Pragi, deloval pa je tudi kot kraljevi pokrajinski namestnik za Slovenijo.

Knjigo o Ivanu Hribarju so 15. februarja v Ljubljani predstavili Darja Kerec, Blaž Peršin in Irena Žmuc. FOTO: Ivo Žajdela

Kako je mesto Ljubljana zasnovalo slovensko umetniško zbirko

Dobro so znani tesni in dobri odnosi Ivana Hribarja s slovenskimi pesniki in pisatelji. Dr. Luka Kropivnik je tako v svojem prispevku obdelal misel Hribarja kot politika in književnika ter izpostavil njegovo korespondenco s kulturniki, še posebej povezavo s Simonom Gregorčičem.

Hribarjev umetniški okus je opredelila Barbara Savenc, ki se je še posebej posvetila pomembnemu dokumentu, Katalogu umotvorov ljubljanske umetniške galerije, ki dokazuje, kako je mesto Ljubljana v času Hribarjevega županovanja zasnovalo slovensko umetniško zbirko. Dr. Milena Mileva Blažič piše o Hribarjevi literarni poti, razkriva njegov kulturni spomin in pomen romana Gospod Izidor Fučec.

Knjigo o Ivanu Hribarju so predstavili v Vili Zlatica v Ljubljani. FOTO: Ivo Žajdela

Opis obnove in opremljanja Vile Zlatice

Mojca Ferle je raziskala življenje Ivana Hribarja z Marijo Goričan Hribar, sprva njegovo gospodinjsko pomočnico in nato drugo ženo. Dr. Blaž Vurnik je obdelal obširno korespondenco med Hribarjem in njegovim sinom Milkom, za katerega se je oče zelo trudil, da bi uspešno končal šolanje in se uveljavil.

Dobro je v virih ohranjen opis obnove in opremljanja Vile Zlatice. Ana Pokrajac Iskra je raziskala ta del Hribarjevega življenja, predvsem pa predstavlja okus tedanjega ljubljanskega meščanstva.

Dodano vrednost prinaša prispevek Matevža Zupana, ki nadaljuje tradicijo mizarjev na Rožni ulici. Tu so izdelali ali obnovili skoraj vse pohištvo v vili.

Velika večina predmetov, ki jih je Mestni muzej Ljubljana prevzel iz Hribarjeve vile, se je tja tudi vrnila. Katarina Toman Kracina, vodja konservatorske službe MGML, je opisala njihovo pot od depoja prek konservacije do prezentacije ter raziskovanja, ki so jih ob tem opravili.

Ivan Hribar, okrog leta 1926. VIR: knjiga

Zlata Hribar je vilo podarila državi

Del monografije lahko beremo tudi kot hommage dr. Zlati Hribar, ki je številne predmete, med njimi mnoge osebne predmete Ivana Hribarja, in tudi samo vilo, podarila državi, ta pa je slednjo prenesla na Mestno občino Ljubljana. Spomine nanjo sta zapisali Jerneja Batič, ki je dr. Zlatico Hribar spoznala še kot majhna deklica, nato pa leta pozneje na Mestni občini Ljubljana vodila prenovo vile, in Mojca Jenko, ki se v svojem prispevku spominja nekajletnega družinskega bivanja v vili in odnosa z Zlatico. Ta je bila na videz toga in stroga, v resnici pa ljubezniva in človeška. Zadnji je prispevek dr. Andreje Rihter, direktorice Foruma slovanskih kultur, ki ima danes sedež v Vili Zlatici.

Hribarjeva Vila Zlatica v Rožni dolini v Ljubljani. FOTO: Ivo Žajdela

1/8