Italijanski katoličani podpirajo program dosedanjega predsednika vlade Maria Montija, ki ga je predstavil v okviru bližajočih se volitev februarja letos. Ta 'izpolnjuje pričakovanja katoličanov in jih v marsičem celo presega', je Edoardo Patriarca, odgovorni za pripravo socialnih tednov pri Italijanski škofovski konferenci, v pogovoru za Radio Vatikan komentiral program o prihodnosti Italije, ki ga je konec minulega tedna predstavil Monti.

Po mnenju Patriarce Monti vodi politiko, ki poskuša reševati težave posameznikov, družin in podjetij v smislu skupne blaginje. »Če so v tej novi politiki lahko dejavniki tudi katoličani, kar v preteklih letih ni bilo vedno samo po sebi umevno, sem prepričan, da lahko državi to le koristi.«

Papež Benedikt XVI. in premier Monti sta si minulo nedeljo po telefonu izmenjala praznična voščila. Med prisrčnim pogovorom je papež predsedniku vlade, ki se umika s položaja, zaželel vso srečo v prihajajočem letu, kot je sporočil vatikanski tiskovni predstavnik p. Federico Lombardi.

Tudi vatikanski časnik 'L'Osservatore Romano' je v svoji izdaji minuli petek izrekel pohvalo dosedanjemu predsedniku italijanske vlade in potegnil jasno ločnico med njim in njegovim predhodnikom Silviem Berlusconijem. Montijeva razlaga izraza 'politični vzpon' – Berlusconi je ta izraz uporabil ob svojem vstopu v politiko leta 1994 – velja kot poziv k ponovnem odkritju 'plemenitega smisla politike', je zapisano v uvodniku omenjenega vatikanskega časnika.

'L'Osservatore' obenem izreka pohvalo italijanskemu predsedniku Giorgiu Napolitanu, ki je v Montiju našel ustrezno osebo 'za vodenje Italije in za reševanje finančnih težav'.

V katoliški Cerkvi so bili pred tem naklonjeni tudi Berlusconiju. Po številnih spolnih škandalih pa so se od medijskega velikana in podjetnika vse bolj umikali. Njegova desno populistična stranka 'Ljudstvo svobode' Montiju ni priznavala nasledstva in je s tem pospešila njegov odstop.

Monti, ki ni član nobene politične stranke, je pred božičnimi prazniki po trinajstih mesecih na položaju predsednika vlade, katere člani so neizvoljeni izvedenci za posamezna področja, oznanil svoj odstop in s tem odprl pot za nove volitve. V boju proti finančni krizi je uvedel stroge varčevalne ukrepe. Kot doživljenjski senator devetinšestdesetletni nekdanji evropski komisar na strankarskih volitvah konec letošnjega februarja ne more sodelovati. V volilni boj pa lahko stopi kot neuradni kandidat povezave sredinskih strank in je kasneje lahko ponovno imenovan za predsednika vlade.

Foto: splet