Na trgih demokracije so prvovrstna imena razglabljala o umetni inteligenci, mladih, zdravstvu, gospodarstvu, ustavi, migrantih, zvečer so bili glasbeni in gledališki dogodki. Tukajšnji Slovenci smo bili med razpravljavci, predstavljali pa smo tudi dobre prakse pod šotoroma Slovenske prosvete in Sveta slovenskih organizacij. Tri udeleženke smo povprašali za vtise, sklop prispevkov o Socialnem tednu avtorice Erike Jazbar pa si boste lahko prebrali tudi v novi tiskani Družini.

Breda Susič, podpredsednica Slovenske prosvete

To, da se je Slovenska prosveta lahko vključila v 50. Socialni teden, sem doživljala kot izziv, priložnost, spodbudo, na koncu pa tudi kot velik ponos. Že lani jeseni smo se odločili za prikaz dobre prakse s samostojno stojnico. Ker je bila tema Socialnega tedna demokracija, je izbira padla na Študijske dneve Draga. Na to prireditev smo namreč zelo ponosni, saj je dejansko pripomogla k demokratizaciji Slovenije: »razsvetljeni« Jože Peterlin si je v časih, ko je bilo v matični državi prepovedano na glas razmišljati o določenih temah, zamislil svobodno slovensko tribuno za mejo. Intelektualci iz matice, zamejstev in zdomstva so tu, pri nas, prosto razpravljali o demokraciji, pluralizmu, samostojnosti Slovenije. Nosilci tega »prvega slovenskega parlamenta« pa so bili prav katoliški intelektualci. O tem smo pripravili predstavitveni video v italijanščini in nekaj tiskanega gradiva.

Alenka Cergol, med 280 prostovoljci, ki so omogočili Socialni teden

Na pripravljalnih srečanjih so obljubljali, da bo izkušnja prostovoljstva na tako velikem festivalu zaznamovala vsakega izmed nas – in tako je bilo. Naše delo je zavzemalo sprejemanje delegatov, kontroliranje vhodov na rezervirane dogodke, pripravljanje prostorov, usmerjanje in informiranje ljudi. Pogosto smo slišali negodovanje, a naše navdušenje nad služenjem mestu in družbi je bilo močnejša gonilna sila celotne skupine. Vzdušje med prostovoljci je bilo sproščeno in prijetno, vrhunec je seveda doseglo po zaključku svete maše. Spletle so se prijateljske vezi, ki podirajo mostove. Sedaj le čakamo naslednjo priložnost, da ponovno dokažemo, da nam je mar za naše mesto!

Anka Peterlin, članica 125-članskega združenega zbora tržaških župnij, med katerimi je bilo tudi 30 slovenskih glasov

V veliko čast mi je bilo, da sem bila del zbora, ki ga je vodil skladatelj in pevovodja Roberto Brisotto. Imeli smo le dve intenzivni vaji, ni bilo sicer dvoma, da se bodo slovenski in italijanski pevci zlili v harmonijo in da izgovorjava italijanskega besedila ne bo delala težav. Veliko presenečenje pa je bilo zame, ko smo na prvi vaji zapeli slovenski pesmi Sprejmi, Bog, daritev to Alojzija Mava in K Tebi, Jezus ljubeznivi Andreja Vavkna in so bili vsi pevci pripravljeni, izgovorjava je bila odlična. Zelo lepa je bila tudi melodija, s katero je Brisotto oplemenitil ponarodeli slovenski pesmi. Imela sem prijeten občutek, da so italijanski pevci brez nelagodja in predsodkov peli tudi v slovenščini in da ne ignorirajo dvojne duše Trsta. To je bil krasen primer sodelovanja.