Škof v Rietiju, Domenico Pompili, je med bogoslužnim obredom v tem gorskem kraju spodbudil k »novemu odnosu med človekom in okoljem«, poroča avstrijski Kathpress. Zgolj »nostalgična« obnova porušenega mesta po njegovih besedah ne zadošča, pač pa mora biti človek »odprt za prihodnost«, tako škof Pompili. Cerkveni dostojanstvenik namreč v porušenih skupnostih vidi velike možnosti. Spominskega bogoslužja se je udeležil tudi predsednik italijanske vlade Mario Draghi, ki je v spomin žrtvam položil venec, zbranih pa tokrat ni nagovoril.

Najhuje je bilo v Amatriceju, kjer je umrlo 249 ljudi, vas pa je bila v ruševinah.

Pred petimi leti je osrednjo Italijo prizadel hud potres, ki je zahteval okoli tristo smrtnih žrtev. Tla je prvič zatreslo ob 3. uri in 36 minut, sledili so močnejši popotresni sunki. Najhuje je bilo v Amatriceju, kjer je umrlo 249 ljudi, vas pa je bila v ruševinah. Prizadete so bile italijanske pokrajine Lacij, Umbrija, Marke in Abruzzi. Podobe naravne katastrofe so po vsem svetu spodbudile sočutje in Italiji so takrat na pomoč priskočile številne države.

Papež Frančišek je nekaj tednov po tragediji obiskal Amatrice, da bi vlil pogum prizadetim prebivalcem. Pet let po potresu so danes ob 3.36 v mestu zadoneli zvonovi, ob tem pa so prebrali tudi imena vseh umrlih.

Obnova potresnega območja še vedno napreduje zelo počasi, krive so birokratske ovire.

Obnova potresnega območja še vedno napreduje zelo počasi. Od več kot 80.000 poškodovanih objektov je bila doslej obnovljena le peščica. Vzrok za to so birokratske ovire pri izplačevanju javne denarne pomoči in posledice koronakrize. Giovanni Legnini, ki je kot predstavnik italijanski vlade pristojen za odpravo posledic potresa v prizadetih skupnostih, je bil včeraj kritičen do pomanjkljivega znanja ptri udejanjanju projektov obnove.

Počasna obnova vpliva tudi na več sto poškodovanih cerkva. V številnih primerih se obnovitvena dela sploh še niso začela. Celo papež Frančišek je lani izrazil zahtevo, naj se obnova prizadetega območja pospeši. Izrazil je upanje, da bi se lahko ljudje čim prej vrnili na svoje domove in »znova zaživeli na tem čudovitem območju«, je dejal ob četrti obletnici naravne katastrofe.