Pri založbi Družina je v letošnjem letu v prevodu Mateje Petan izšel roman alžirskega avtorja Boualema Sansala z naslovom 2084, ki pripoveduje zgodbo o bližnji prihodnosti, v kateri so verski skrajneži ustanovili kalifat, ki prepoveduje avtonomno mišljenje. Leta 2084 se državljani v kraljestvu Abistan podredijo enemu bogu in svojo predanost dokazujejo tako, da devetkrat na dan pokleknejo v molitvi. Spominjanje preteklosti je prepovedano, vseprisotni nadzorni sistem pa oblasti takoj obvesti o vsakem odklonilnem dejanju, misli ali ideji.

Avtor v napeti zgodbi poskuša razgaliti ničevost in hinavščino verskega skrajništva, ki ogroža demokracijo. 2084 je knjiga na presečišču satire in znanstvene fantastike, krik svobode, roman idej in hkrati obtožba vase zaprtega skrajništva, ki ogroža naše demokracije in ideale, na katerih temeljijo. Ob izidu slovenskega prevoda knjige se je z Boualemom Sansalom pogovarjala dr. Tina Osterman, urednica pri knjižnem programu naše založbe.

Z alžirskim pisateljem Boualemom Sansalom se je pogovarjala naša urednica dr. Tina Osterman FOTO: arhiv Družine

Sansal je za roman 2084 prejel prestižno Veliko nagrado Francoske akademije za roman leta 2015

Boualem Sansal (1949), po poklicu ekonomist oziroma inženir, je pisatelj postal zaradi državljanske vojne z islamisti, ki je v 90. letih prejšnjega stoletja divjala v Alžiriji. Pridružil se je skupini intelektualcev, s katerimi so se borili, da bi to vojno ustavili in z uvedbo demokracije rešili državo.

Sansal je za roman 2084 prejel prestižno Veliko nagrado Francoske akademije za roman leta 2015. Podnaslov dela je Konec sveta, avtor pa je pri tem izhajal iz Orwellovega 1984, ki mu je dodal eno stoletje. V orwellovski zgodbi si je zamislil, da bo svet nekega dne podvržen islamski diktaturi. Kot je pojasnil v pogovoru, človeštvo že od nekdaj živi v totalitarnih sistemih, demokracija pa je po njegovih besedah poseben in izreden pojav, ki se je na izreden način začel v 18. stoletju v nekaterih državah: Franciji, Angliji in delno tudi v Nemčiji, počasi se je razširil na druge dele Evrope in potem na Zahod. Toda še vedno živimo v totalitarnih sistemih, meni Sansal, saj je tudi demokracija totalitarni sistem.

Tudi demokracija je totalitarni sistem.

V demokratični državi je državljan nadzorovan na tak ali drugačen način: prek množičnih podatkov, prek farmacevtskega lobija, prek financ. Človek ne more živeti v popolnoma svobodni državi, saj družba potrebuje okvir, ki zagotavlja varnost za vse in omogoča, da lahko vsi živijo in si delijo dobrine.

Roman 2084 je v slovenskem prevodu v letošnjem letu izšel pri založbi Družina FOTO: arhiv Družine

Zaradi številčnih muslimanskih skupnosti po Evropi, ZDA in Avstraliji se islamizem širi po vsem svetu in si ustvarja svoj prostor

Danes po Sansalovem mnenju po vsem svetu opažamo krepitev islamizma, ki se je utrdil že v vseh muslimanskih državah. Zaradi številčnih muslimanskih skupnosti po Evropi, ZDA in Avstraliji se širi po vsem svetu in si ustvarja svoj prostor in to mu zelo dobro uspeva.

Ljudje se danes nočemo osvoboditi, kajti ko smo skupaj, smo varni.

Na vprašanje, ali je še možen povratek ali pa je stvar že tako daleč, da je prepozno, avtor romana 2084 odgovarja, da je za spremembe potreben predvsem osebni protest, saj je prehod od posameznikovega upora h kolektivni revoluciji zelo zapleten. Za to je potrebnega veliko časa, ideologija, politična stranka in verjetno tudi nasilna sredstva. Za strmoglavljenje diktature je treba uporabiti nasilje in to ni samo po sebi umevno.

Alžirski pisatelj Boualem Sansal v napeti zgodbi poskuša razgaliti ničevost in hinavščino verskega skrajništva, ki ogroža demokracijo FOTO: arhiv Družine

Danes smo z različnimi sistemi nadzorovani z vseh strani

Danes je to skoraj nemogoče, saj smo z različnimi sistemi nadzorovani z vseh strani, poleg tega pa si ljudje tega ne želijo. Sansal trdi, da se nočejo osvoboditi, kajti »ko smo skupaj, smo varni, sistem se tako ohranja, strah nas je nereda«. Bojimo se tudi lakote, brezposelnosti, bolezni in terorizma, s preudarnostjo pa se želimo izogniti neredu. Svoboda namreč pomeni nemir in človek se mora boriti za vse: za hrano, varnost, zdravstveno oskrbo. Ko se podvržemo, vstopimo v organizacijo, ki poskrbi za vse.

Sansalova knjiga naj bi po avtorjevih besedah bralca spodbudila, da bi si v nekem trenutku postavil določena vprašanja o svoji državi, o okoliščinah, v katerih živi: Sem svoboden? Kaj je svoboda? Kje jo najti? Kako živeti v protislovju z drugimi?

Alžirski pisatelj Boualem Sansal FOTO: Wikipedia

1/4