Končna uvrstitev Slovencev: 9. mesto (3 zmage, 2 poraza).

Prvenstva se je udeležilo 16 reprezentanc, Slovenci so zasedli odlično 9. mesto. »Uspeh? Kaj sploh je uspeh? Mi smo veseli že ob dejstvu, da se prvenstva udeležimo. Že to je uspeh: da se zberemo, da se udeležimo, da se borimo. Toda, ker je to šport, tekmovanje, so tudi mesta in uvrstitve. Eden od naših nogometašev, župnik, je rekel, da bo svojim faranom povedal, da smo odigrali pet tekem, tri zmagali in dve izgubili. To pomeni, da je statistika kar v redu. Naš uspeh bi lahko definiral, da smo zasedli prvo mesto v drugi jakostni skupini,« je plastično pojasnil dolgoletni reprezentant, minorit dr. Andrej Šegula.

Na prvenstvo smo se pripravljali s tedenskimi treningi. Vsako nedeljo zvečer smo se dobivali – no, še vedno se, in to od septembra do velike noči – v Žalcu in trenirali uro in pol. (dr. Andrej Šegula)

Zadovoljni

V skupinskem delu je moštvo slovenskih duhovnikov odigralo tri tekme: po zmagi nad Srbijo in porazu s Kosovom so v najzahtevnejšem dvoboju le za las izgubili proti BiH, ki je veljala za enega glavnih favoritov prvenstva. »S to tekmo smo bili zelo zadovoljni, saj smo se dobro borili. Še par minut pred koncem je bil rezultat izenačen, na semaforju je bilo 2:2. No, nismo zdržali, prejeli smo gol in izgubili,« pojasni Šegula. V nadaljevanju so odpravili še Kazahstan in v dvoboju za končno 9. mesto tudi sosede iz Avstrije. »Z eno besedo: z doseženim smo zadovoljni,« je strnil vtise reprezentant.

Ustaljen vozni red

Ker je bilo evropsko prvenstvo že jubilejno 15. po vrsti, se je skozi leta že oblikoval ustaljen vozni red, ki ga odpre ponedeljek, potovalni dan. »Zvečer smo začeli s sveto mašo, ki jo je vodil domači škof, ki je bil tudi sicer z nami vse dni prvenstva. V torek dopoldne smo si ogledali muzej zadnje revolucije (1989) in opoldne začeli prvenstvo. V sredo smo počivali. Dopoldne smo poromali k Mariji Radni – tudi tam sta bila z nami dva škofa. Popoldne smo imeli prosto – da smo lahko samo 'poromali po mestu,« se je skozi prve dni prvenstva sprehodil Andrej Šegula.

Na prvenstvu sta sodelovala še dva Slovenca: minorit p. Miha Majerič v reprezentanci Katahstana in Marjan Plohl v avstrijski reprezentanci.

Navdušeni nad gostoljubjem

V četrtek so si ogledali pravoslavno katedralo, še preden so se opoldne začele sklepne nogometne tekme, ko »pade kocka« in se določi končna uvrstitev. »Po finalni tekmi je bila še slovesna razglasitev zmagovalcev, najboljšega strelca, najboljšega vratarja, najkoristnejšega igralca. Zvečer je bila slovesna večerja in mini kulturni večer. Petek pa je bil namenjen potovanju domov,« je še poudaril Šegula, ki je bil navdušen nad gostoljubjem v Temišvarju. »Mesto se ureja, čisto je, z veliko novih fasad. Ja, 'jutri' bo to mesto, ki se bo lahko na polno kosalo z markantnimi evropskimi mesti. Nismo vedeli niti, da v mestu živi toliko različnih narodnosti – Romuni, Madžari, Srbi, Hrvati, Nemci, Italijani …«

Slovenska reprezentanca in škof iz Temišvarja Iosif Csaba Pal. FOTO: arhiv Pax

Slovenskih 11

Slovenska duhovniška reprezentanca pod imenom Pax (Mir) je bila malenkostno prevetrena, v njej so bili poleg Andreja Šegule še kapetan Jože Povh, vratar p. Tadej Inglič, Franček Bertolini, Klemen Jager, p. Janez Ferlež, Tine Povirk, (nekdanji odličen kolesar) Bernard Rožman, p. Ivan Arzenšek, p. Matei Sentes in Mitja Štefan Franc. Še posebej domače se je na turnirju počutil p. Matei, ki sicer prihaja prav iz Romunije, a že vrsto let kot minorit deluje v Sloveniji. Trener, Stanko Plantak, ni duhovnik, temveč je tudi sicer nogometni delavec in nekdanji nogometaš.

Nastopile so reprezentance Albanije, Avstrije, BiH, Češke, Črne gore, Hrvaške, Italije, Kazahstana, Kosova, Madžarske, Poljske, Portugalske, Romunije, Slovaške, Slovenije in Srbije.

Naslov ubranili Poljaki

»Na prvenstvo smo se pripravljali s tedenskimi treningi. Vsako nedeljo zvečer smo se dobivali – no, še vedno se, in to od septembra do velike noči – v Žalcu in trenirali uro in pol. Tako so imeli tudi mladi igralci dovolj priložnosti, da so vstopili v igro in zaigrali na polno. Glede na to, da smo imeli skupne treninge vsak teden, bi lahko rekel, da smo bili za prvenstvo dobro pripravljeni,« je še pojasnil dr. Andrej Šegula. In še končni razplet turnirja: naslov evropskih prvakov so ubranili Poljaki, ki so v finalu odpravili Portugalce, z bronom se je okitila reprezentanca BiH, ki je v malem finalu ugnala Slovaško.

Prvenstvo skozi oči župnika Francesca Bertolinija:

15. evropsko prvenstvo dvoranskega nogometa za duhovnike se je začelo 13. februarja z otvoritveno sveto mašo v cerkvi bolgarske skupnosti/župnije v Temišvarju v Romuniji. Somaševanje okrog 200 duhovnikov, ki jih je krajevna skupnost sprejela z velikim navdušenjem, je vodil temišvarski škof Joseph Csaba Pál. Na začetku bogoslužja je škof prebral pozdrav papeža Frančiška, ki je duhovnikom zagotovil svojo bližino v molitvi in zaželel veliko Božjega blagoslova v dneh skupnega druženja ob igri. V nagovoru duhovnikom je škof povedal, da čeprav so na igrišču člani različnih ekip, so v vsakdanjem življenju člani iste ekipe, ki jo vodi naš Gospod.

V torek so se začele tekme v dvoranah West University Hall Timișoara in »Constantin Jude« (dvorana Olimpia). Pred začetkom tekmovanja so se udeležili somaševanja v milenijski cerkvi v Temišvar-Fabricu. V dvorani »Constantin Jude« je bila prva tekma med romunsko in slovaško ekipo, prvi gol je dosegla gostiteljska zasedba Romunije. Tekma se je končala z izidom 2:2.

Slovenska ekipa Pax izven dvorane. FOTO: arhiv Pax

Tretji dan prvenstva so člani slovenske ekipe obiskali romarsko mesto Maria Radna. Somaševanje je vodil nadškof Albe Iulie Gergely Kovács. V nagovoru duhovnikom in vernikom je med drugim citiral koncilski dokument Gaudium et spes, pastoralna konstitucija o Cerkvi v sodobnem svetu. »Naj se prosti čas dobro uporablja za sprostitev duha in krepitev zdravja duha in telesa, s prosto izbranimi dejavnostmi in študijami, s potovanji v druge dežele (turizem), prek katerih je duh prečiščen, ljudje pa obogateni z vzajemnim znanjem; tudi s športnimi vajami in prireditvami, ki pomagajo ohranjati psihično ravnovesje, individualno in kolektivno, ter vzpostavljati bratske odnose med ljudmi vseh kultur, iz različnih narodov in ras. Zato morajo kristjani sodelovati pri kolektivnih kulturnih prireditvah našega časa, da bi jih humanizirali in oplodili s krščanskim duhom.« (61).

Nato so duhovniki obiskali muzej Frančiškanskega samostana Marije Radne, kjer so jih tudi pogostili z domačim golažem.

V četrtek so najprej obiskali glavno romunsko pravoslavno cerkev in imeli nato sveto mašo v katoliški cerkvi Srca Jezusovega. Somaševanje je vodil nadškof Bukarešte Aurel Perca. Popoldne so se zvrstile tekme, po katerih smo dobili letošnje prvake, Poljake. Slovenska ekipa se je uvrstila na 9. mesto in edina od ekip uspela zadati dva gola tretjeuvrščeni bosanski reprezentanci.

Prvenstvo smo zaključili z družabnim večerom, pri katerem smo lahko vse narodnosti sodelovale s svojimi pesmimi. Sobratje duhovniki iz Romunije so se izkazali z izredno gostoljubnostjo. Mesto Temišvar smo zapustili ravno ob začetku njenega leta evropske prestolnice kulture.